recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

16. 6. 2014  Hellcrawler & Wölfe - The End Of Humanity   (The End Of Humanity Records, 2014)
This Is What We Need, A World In Flames, No Visions, All Lies, No Visions, All Of Life Dies.

I: APOCALYPSE NOW

Končno je napočil čas, ko sem oz. smo si na Profanity lahko zavrteli novost iz štaba Hellcrawler, katerim v tokratnem primeru pomagajo Avstralski prijatelji glasbeno apokaliptične destrukcije Wölfe.

II: HELLCRAWLER

Prednostno pozicijo pri albumu uberejo domačini Hellcrawler, ki nam v sklopu 10 minut ponudijo 3 skladbe.

V prvih dveh (Zombie Crawlers ter Overthrown Paradise) se zadeva odvije v podobnem duhu kot prvenec Wastelands (recenzija: http://www.profanity.si/recenzije/wastelands). Ampak pozor, ne sedaj, da gre za povsem enako igranje kot poprej, saj kljub temu, da je album Wastelands prvovrsten, mi ti dve skladbi ponudita več od omenjenega prvenca.

Kar smo slišali leta 2011 pri zgoraj navedenem albumu je bilo sicer odlično, ker je album vseboval mastno igranje death metala, crusta ter death 'n' rolla. V celoti ena sama lepota apokalipse in nihilizma. Pri Zombie Crawlers in Overthrown Paradise pa je vse skupaj samo še bolj uničevalno (mogoče zaradi malce boljše produkcije?!). Instrumentalno je zadevo bolj usmerjena v death metal stare šole, ki se spogleduje v z death'n'roll žanrom in ponuja vokalna post apokaliptična videnja skozi ideološki nihilizem (primer besedila pri skladbi Overthrown Paradise: This Is What We Need, A World In Flames, No Visions, All Lies, No Visions, All Of Life Dies).

Pri tretji pa gre iz mojega vidika za čisto presenečenje, in sicer gre za priredbo skladbe Green Machine skupine Kyuss. Poznate original, a hkrati veste, da zadeva na svoj način niti malo ne bo podobna originalu, kar vam po eni strani dajem prav, po drugi pa ne. Recimo…ste si kdaj pa kdaj vrteli skladbe skupine Kyuss in se spraševali, kako bi zveneli v crust verziji? No, to se sedaj niti ne rabite več spraševati, saj boste ravno crust verzijo prejeli pri skladbi Green Machine, in to je praktično to.

III: WOLFE

Drugo polovico pa okupirajo Avstralci Wölfe, ki pa se v svoj boj spravijo na malce bolj robusten in ''žilav'' način, kot domača zasedba Hellcrawler.

''Volkovi'' nam ponudijo štiri skladbe, ki so naslovljene v rimskih številkah (VIII, IX, XI, X), ampak to nima iz mojega vidika prav nobene povezave z glasbo, katero slišimo v 12 minutah. Od Hellcrawler se zadeva podrobneje precej razlikuje, in sicer v sklopu vseh 4 skladb prejmemo nemoralno in primitivno (v pozitivnem smislu) igranje skozi crust/grindcore/black metal žanre, kjer prejmemo vizijo že propadlega sveta in je človeštvo že umrlo. Po drugem pomisleku lahko obe skupini povežemo, in sicer nas Hellcrawler privedejo do momenta, ko svet začne propadati in človeštvo umirati, Wölfe pa nam pokažejo vizijo opustošene zemlje, ker prevladajo le trupla in smrt.

Gre za nekakšen žanrski preskok in večjo dozo surovosti skozi instrumente ter vokalni kaos, ki oznanja nehumana dejanja, ki jih ljudje lahko dojamemo, kot opozorilo.

IV: THE DAY THE EARTH CAUGHT FIRE

Kot sam naslov albuma naznanja, gre pri deljenem albumu za vizijo konca človeštva (kar verjamem, da ste logično lahko sklepali) ter nehumanega atentata na sluh. Če ne verjamete v propad vsega, potem verjamem, da si zatiskate oči pred neizbežnem in posledično tudi verjamem, da vam glasbeno ugaja tudi vse ostalo. Če pa sodite v krog, kjer so vam grozote zemlje že jasne, potem pa si le brž kupite omenjen split album, saj resnica leži pred vami.

twitter facebook