Pa smo končno dočakali nov izdelek legend, ikon, ljubiteljev ''horrorja'' in idolov Misfits ter njihov ravno izdani album The Devil's Rain. Seveda po vseh tožbah, odhodih prvotnih članov, prihodov novih in ponovno odhodih teh, je za vokal poprijel Jerry sam in nam serviral hudičev dež, ki že po videni naslovnici dvigne pričakovanje in od njega zahteva kar precej, sploh pa pri nas oboževalcih.

Po prvem vizualno dobrem vtisu albuma se takoj spravimo k poslušanju The Devil's Rain, ki se začne z istomensko skladbo in nam ne ponudi praktično nič kaj preveč inovativnega (seveda pri taki zvrsti je biti težko inovativen in odkriti nekaj novega) in je bolje rečeno dolgočasna. Ne razumite me narobe, uvodna skladba ni slaba, je samo izredno dolgočasna in niti ne ponudi pričakovanega (manjkajoči so seveda tisti oooooo, uuuuuuuu, ooooaaaaa deli, ki ustvarjajo horror punk). Vsekakor je od vseh 16 skladb žalostno to, da kar je bilo slišano pri uvodni skladbi, se "vleče" skozi celoten album. Svetle točke albuma so skladbe  Land of the Dead, Twilight of the Dead (katere smo lahko slišali na EP izdelku iz leta 2009 naslovljenem Land of the Dead in ste si ga lahko prebrali v Master Magazinu), Curse of the Mummy's Hand in pa Cold in Hell. Ostalo pa, kot sem že omenil, je bolj padlo v pozabo ... kar pa je res škoda, saj Misfits kot Misfits je res ena tistih skupin, ki je bila vzor skupinam kot so Metallica, Guns N Roses, 80% vseh HC, punk, metal skupin pa še celo Marduk so imeli njihovo priredbo.

Žal, po vseh teh letih upanja na nov izdelek, je mogoče čas, da si priznamo, kar je včasih bilo Misfits, nikoli več ne bo in tudi prvotni člani (Glenn Danzig, Michale Graves, Doyle,…) se nikoli več ne bodo vrnili. Tako tudi lahko sprejmemo dejstvo, da se klasike kot so Walk Among Us, Earth A.D./ Wolf's Blood, American Psycho ter Famous Monsters ne bodo nikoli več ponovile in mogoče bi bilo bolje, da bi Jerry Only ostal le pri prodaji sedaj že svetovno znane lobanje.