recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

30. 12. 2012  Split Cranium - Split Cranium  (Hydra Head Records, 2012)
Turner je kot osebek ponovno pokazal, da je prilagodljiv v vseh žanrih in da ne bo nikoli klonil le enemu izmed njih. Če ste si kadarkoli zaželeli slišati, kako bi Isis zveneli v crust obleki, potem naj vam Split Cranium ne uide iz rok.

Split Cranium je ena izmed tistih skupin, za katero večina misli, da je povsem nova, ampak temu ni tako, kajti tukaj gre za nekakšno super skupino ostalih že znanih skupin. In kdo je ta skrivnostna ekipa? Koga lahko najdemo v Split Cranium? … Koga le?!....

Seveda karte na mizo in skrivnost je izdana, kajti med omenjene vrste šteje Split Cranium imena, kot so Aaron Turner (Isis, House of the Low Culture, Jodis, Old Man Gloom, …), Jussi Lehtisalo (Circle, Pharaoh Overload), Samae Koskinen (Steel Mammoth) in pa Jukka Kroger.

In sedaj, ko vemo, kdo so člani omenjene skupine, potem mislite, da se bo zadeva obračala na raznorazne žanre, kot so post metal, drone, sludge, doom, experimental, …. In tukaj vas moram ustaviti, kajti tukaj ne boste našli prav nič od naštetega in prav tako nič od matičnih skupin članov skupine.

Možje v črnem so se v tem primeru in pri omenjeni skupini odločili preigravati mešanico crusta, d-beata, HCja, punka ter malenkost ampak res samo malenkost metala.

Sedaj ko veste kdo so člani in kaj bodo preigravali se pa osredotočimo na glasbo, ampak najprej še vizualna ocena naslovnice…. Žal prva minus točka gre seveda barvi naslova skupine in albuma, od vseh barv, ki jih imamo na razpolago, oni izberejo roza?! Po želji, ampak prva minus točka gre kot rečeno barvi.

In končno smo pri glasbi… Za prvi dober vtis so se možje odločili postreči s skladbo Little Brother. Je praktično d-beat poslastica v ranku skupin Skitsystem ter Wolfbrigade. Hitri inštrumenti in pa vokalni lajež, ki bo stresel vse kosti v vašem telesu. Okvirno dobra skladba, ampak je na meji med tem ali se bo album v omenjeni smeri nadaljeval, ali samo osmešil z raznoraznimi neokusnimi vmeski.

Bolj kakor uvodna skladba pa me je definitivno prepričala Tiny Me, je bolj poskočna, bolj pankerska in tudi bolj poslušljiva. Ima ritem, agresijo in je celo melodična. Seveda se boste po celotnem poslušanju albuma strinjali z menoj, ko rečem, da je to vrhunec albuma (kar pa ne pomeni, da ostale skladbe niso vredne vaše pozornosti).

Album se v dobri luči seveda tudi nadaljuje, npr. The Crevice Within vsebuje bolj HC usmerjeno preigravanje, skladba pa se v celoti nagiba k skupinam, kot so Tragedy in His Hero is Gone. Pri Blossoms from Boils pa je vse skupaj bolj surovo, kot že prej omenjeno pri Skitsystem (prve izdaje).

Dodobra se album odvija po enakem principu dokler ne pridemo do skladbe Yellow Mountain, kjer dobimo, kot sem že na začetku omenjal,  tiste metal vmeske, ki album popestrijo. Vokal je enak kot pri vseh skladbah, inštrumenti pa bolj ''metalski''. Pa ne govorim o black metal ali pa death metal preigravanju, pri Yellow Mountain gre bolj za speed metal preigravanje iz 80-ih. Mogoče se bo marsikdo zgražal, ampak osebno mislim, da je zadeva perfekcija.

Za zaključek pa nam gospod Turner in kompanija postrežejo še z 8-minutnim norenjem in uničevanjem melodij, imenovanim Retrace the Circle. Seveda je poleg norenja vključen tudi nerazložljivi lajež in pa nekakšna atmosfera preteklosti, ki močno spominja na prej omenjene skupine.

Edino, kar je pri Retrace the Circle moteče, je tista dolžina, ki se preveč vleče in iz mojega vidika bi bilo bolje, če bi se vse skupaj končalo pri 3 minutah.

Turner je kot osebek ponovno pokazal, da je prilagodljiv v vseh žanrih in da ne bo nikoli klonil le enemu izmed njih. Če ste si kadarkoli zaželeli slišati, kako bi Isis zveneli v crust obleki, potem naj vam Split Cranium ne uide iz rok.

twitter facebook