recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

25. 5. 2014  Vermapyre & Oede - Split  (Holy Terror Records, 2014)
Je izredno specifične narave, pri kateri sem mnenja, da bo glasba zadovoljila 5% prebivalstva na celotni obli, ostalih 95% pa verjamem, da se bo strinjalo z menoj, če rečem, da to ni ravno priporočljivo.

Kljub temu, da gre za izdajo iz okrilja Holy Terror, ne bo v tem primeru nobene povezave med HCjem oz. čemerkoli, kar bi se povezovalo z njim. Edina stična točka z založbo Holy Terror ter split albumom je le Dwid Hellion, katerega najdemo v skupini Vermapyre.

Pred branjem, oz. dobro bi bilo opozoriti vse, da če imate slabe izkušnje z ne-melodičnimi skupinami in hreščečimi se skladbami, si omenjen split album ne zavrtite in ga pustite pri miru, da vas ''obvozi'', ker vam bo zadeva daleč od dobrega in bo v vas vzbudila sovraštvo do black metala (precej ironično, glede na to, da je v omenjenem žanru ravno tega največ).

Deljeni album dveh izredno ''sumljivih'' skupin nam prinaša dve skladbi, kjer nama skrivnostno prinese po eno skladbo.

Zakaj skrivnostno, vam zlahka razložim, ker znotraj ene skladbe se nahajata dve združeni v eno. Na vprašanje, zakaj je bilo to potrebno, pa vam žal ne morem odgovoriti.

VERMAPYRE

Prvo polovico albuma nam ponudi robustna in temačna stran pevca Integrity Dwida Helliona s skladbo oz. skladbami Trone de Sang/Cercueil de la Mort.

Obe skladbi enostavno lahko razložim, kot eno, ker kakšne bistvene razlike med njima ni. Okvirno pri obeh skladbah prejmemo precej robusten, zatohel in surov black metal, katerega pa obožujejo le določeni.

Trone de Sang/Cercueil de la Mort dojamem, kot nekakšen poklon Dwidovim vzornikom znotraj gibanja Les Légions Noires (kultno francosko središče znotraj black metala), ker kar slišimo v dveh skladbah je malce ''moteno'', težko prebavljivo in daleč od tega, da si bi kdo to zavrtel kar tako. Umazan počasen ritem, ki ga spremlja zlovešč in težko razumljiv vokal, ki malce asociira na čaščenje samomorilskih skupin, katerih imen sem pozabil (realno mi niso predstavljale izziva za poslušanje). Ne vem, kaj bi sploh lahko komentiral, ker mi zadeva predstavlja mešane občutke in mislim, da se bom po slišanem zadevi, kar malce izogibal, ne sedaj, ker je slaba, ker verjamem, da obstajajo/obstajate ljubitelji ''harsh noise'' glasbe in surovega black metala, ampak po slišanem, ne sodim v te sekvence.

OEDE

Druga polovica albuma pa pripada posamezniku, ki pa z glasbo podira zidove. Posameznik, ki sliši na ime Thomas Rodahl Dedekam in se v okviru glasbe predstavlja kot Oede nam v sklopu 4 minut in 40 sekund pokaže eksperimentalno smer black metala, ki pa znotraj le te vključuje umazan blues in južni pridih akustičnega rocka in pa malenkost punka.

I Gots Them Pales/March Of The Negromancer nam v zgoraj navedenem času ponudi primer nečesa, kar ne slišimo vsak dan. Mogoče sem to samo jaz… osebek, kateremu blues ne ponudi prav nič posebnega in nimam nobene volje in želje do poslušanja omenjenega žanra, ampak ta oblika ni prav nič prijetna. Je black metal pa sploh ni. V celoti težko razumem omenjeno eksperimentiranje.

Obe skladbi sta precej moteči, saj po slišanem dobim nekakšno predstavo izpred 100 let, kjer Afroameričani igrajo blues s ''corpse-paintom'' in častijo satana in vsi vemo, da je s to sliko nekaj narobe.

Deljeni album je nekaj, kar dobesedno nisem pričakoval in roko na srce nisem zadovoljen. Je izredno specifične narave, pri kateri sem mnenja, da bo glasba zadovoljila 5% prebivalstva na celotni obli, ostalih 95% pa verjamem, da se bo strinjalo z menoj, če rečem, da to ni ravno priporočljivo.

twitter facebook