recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

13. 4. 2014  Usurpress & Bent Sea - Split  (Selfmadegod Records, 2014)
V celoti je album dober, mogoče mi je drugi del oz. Bent Sea bolj privlačen kot Usurpress, a je v celoti konkreten in dober za večkratno poslušanje.

Dve skupini, en album. Recept seveda poznate, ker bo ponovno govora o dveh skupinah, ki sta združili moči in izdali split album. Tokrat nam to ponujajo Usurpress ter Bent Sea.

Obe nam mogoče na prvi pogled delujeta tuji, kar lahko rečemo, da je delno res. Verjamem, da je prva - Usurpress, torej - mnogim precej skrivnostna skupina, pri kateri ne veš, kaj pričakovati – govorim iz osebnega stališča; pri drugi (Bent Sea) pa je zadeva povsem drugačna, ker vsebuje določene osebke, ki so znani vsem od nas, ampak o tem malo kasneje.

Najprej se nam v treh skladbah predstavijo Usurpress. Vse tri skladbe (Eternity Denies History, A Tidal Wave Of Fire ter City Of The Nomads) se med seboj povezujejo, in sicer se iz uvodnega intro komada Eternity Denies History zadeva prelevi v A Tidal Wave Of Fire, kjer zaslišimo hitrejšo verzijo Autopsy skladb. Je dobra, ampak ni vrhunska. Sicer nisem ravno ogromen death metal oboževalec in mi zadeve po kopitu Autopsy ter podobnimi ne prinesejo glasbenega vrhunca. Posledično temu lahko rečem samo "v redu". Od treh skladb (prva je le intro) mi malce bolj ustreza City Of The Nomads, ker ima na določenih momentih punk pridih, ampak to je to. 

Po drugi strani pa imamo tukaj Bent Sea, ki pa v svoje skrivnostne kroge uvršča sama znana imena, in sicer so to Sven de Caluwé (Aborted, System Divide), Shane Embury (Napalm Death, Lock Up, Brujeria …) ter Dirk Verbeuren (Soilwork, ex-Aborted, ex-Devin Townsed Project, Scarve …). Stil igranja lahko predvidevate - v primeru Bent Sea gre za grindcore, pri katerem pa se osebno počutim precej domače.

Omenjena zvezdnata zasedba nam v sedmih skladbah ponudi praktično vse, kar lahko razveja grindcore žanr.

V prvi skladbi Double Standards nam ponudijo staro podobo grindcora z večjo dozo HC punka, kjer spominjajo na album Scum od Napalm Death. Čisto nasprotje prve skupine in s tem slajše. Podobno se zadeva odvije tudi pri skladbi Nature Of The Blast, kjer se obračajo na HC punk žanr in je zadeva precej kakovostna. Vokalno pri obeh oz. pri vseh skladbah ne bi komentiral kaj dosti, ker vsi, ki poznate Aborted in rjovenje Svena, veste, pri čem boste; vsebuje pač vse tisto, kar nam je ponudil v preteklosti – se pravi vokalno dobroto.

Žanrsko se pri določenih skladbah od prvotnega vala grindcora zadeva malce stopnjuje v smeri death/grind oz. Napalm Death kasnejše dobe, in sicer pri skladbah Fashion Victims, At Any Cost ter I Am Become Lust. Sicer tople vode tukaj ni potrebno odkrivati: zmešaj Aborted ter zadnjo postavo Napalm Death in prejmeš zgoraj navedene skladbe. Čisto umsko uničenje.

Za zanimiv zaključek pri skladbi See-Through pa nam Bent Sea ponudijo še mešanico industriala ter seveda grindcora, ki se pomeša tako z Ministry kot ponovno z Napalm Death zvokom. Mogoče ne ravno najboljša, a še vedno izredno poslušljiva.

V celoti je album dober, mogoče mi je del z Bent Sea bolj privlačen kot Usurpress – kar ste lahko dojeli pri zgoraj napisanem odstavku, a je split izdelek v celoti konkreten in za večkratno poslušanje.

twitter facebook