recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

7. 4. 2013  Young And In The Way/Withdrawal - Split  (A389 Recordings, 2013)
Dve skupini, en album, dvojna doza negativne glasbe.

In smo pri eni izmed težko pričakovanih izdaj letošnjega leta (osebno stališče), in sicer pri deljenem albumu dveh izredno poslušljivih skupin.

…Dve skupini, en album, dvojna doza negativne glasbe… tako bi lahko najhitreje opisal trenutno izdajo, ampak ne prehitevajmo, vzemimo si čas in gremo od začetka…

Pri Withdrawal ne bomo izgubljali besed, ker smo recenzirali njihovo temno kreacijo lansko leto in hkrati skupino tudi predstavili v obliki intervjuja (brskaj po arhivu Profanity.si).

Kar nas in vas lahko najbolj zanima je, kdo se je spomnil imenovati svojo skupino Young And In the Way?

Na to vprašanje bodo odgovorili člani skupine sami, ko bo izveden intervju, do takrat pa nas v bistvu tole niti ne zanima in se bolj osredotočimo na stil in zgodovino skupine Young And In the Way.

Torej četverica ima za seboj 3 albume (Amen iz leta 2010, I Am Not What I Am iz 2011 ter V. The Eternal Depression prav tako iz 2011), 2 EP-ja (Newborn je uvidel luč leta 2009, Cloven Hoof pa nas je podučil leta 2010) in pa en split izdelek s prav tako temačno obarvano skupino Torch Runner (2011).

Okvirno se skupina nekako osredotoča preigravati black metal, HC, crust, noise, …. skratka žanre, katere mnogi ne obožujete – ali pač?!

In sedaj trenutek resnice in tema se spusti nad smrtnike…

Prvi del split izdelka pripada Young And In the Way, kateri nam postrežejo s skladbo Psychopathy, ki že v prvi sekundi začne asociirati na black metal bende. Nekaj sekundno ''dretje'' me je v trenutku poneslo na zgodnje izdaje Marduk, npr. na Opus Nocturne ter Those Of the Unlight. Surovo, jezno in pa prekleto zlovešče.

Po tistem vokalnem spopadu nas kaj hitro objamejo tudi zvoki hitrih bobnov in pa ne melodičnih kitar (kot se za black metal tudi spodobi).

Kar pa skladbo Psychopathy naredi posebno in izstopa iz povprečnega black metala, je pa crust vmesek pri približno dobri minuti, kjer se bobni rahlo upočasnijo in držijo tisti že znan crust tempo.

Kitare se v tem času iz surovosti prelevijo v zlobo, katera ponovno asociira na black metal, ampak tokrat na recimo Gorgoroth in izdajo Incipit Satan in jo tudi držijo do konca skladbe. Srhljivo dobro.

Pri drugi skladbi pa se Young And In the Way ne pustijo zmesti in nam postrežejo z Vaticide, kjer ne dobimo prav nič drugega, kot že rečeno surovost dobrega black metala.

Vaticide se kot rečeno ne spremeni – je čisti black metal brez kakršnih koli dodatkov in kaj kmalu vam ponovno pridejo na pamet prve izdaje Marduk – kar pa ne pomeni nič slabega in ostaneš brez komentarja in vrhunskim rezultatom.

Drugi del albuma pa nam postrežejo holy terror pomladek Withdrawal.

Pri začetku skladbe Of Soul And Sacrifice/Guardian Angel vsakega poslušalca preseneti povsem drug stil igranja in čisto nasprotje predhodne skupine.

Je energičen HC, ki tu pa tam preseneti s crust vnosi. Kar naredi skladbo popolno, so tisti hladni in votli kriki pevca, pri kateremu te dobesedno zmrazi in te pri poslušanju dobesedno obda žalost.

Po koncu skladbe Of Soul And Sacrifice/Guardian Angel se iz tiste zlobe, katero smo slišali pri Young And In the Way stanje poslušalca spremeni v nekakšno depresivno jezo, ki se obrača v temačno melanholijo.

Zaključek celotnega albuma pa popestri skladba Human Garbage Existence Disease , ki je precej energična in poslušalca hitro ''nabije'' z energijo. Pri celotnem poslušanju nekako pridobimo vzore skupine, in sicer, kot prvo te seveda zadeva malce spominja na Integrity, potem te začne malce spominjati na Catharsis, ampak ključna pa je definitivno All Out war, kjer dobimo izredno vokalno in hkrati tudi bobnarsko podobnost. Kaj hočeš več?!

Split izdelek te po 4 skladbah pusti lačnega in željnega po več in več podobnih izdajah. In ker se kaj kmalu zaveš iz katere založbe je omenjeni izdelek prišel, ti hkrati tudi postane jasno, da bomo kaj kmalu priča tudi novim podobnim izdajam v izredno kratkem času.

twitter facebook