recenzije

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

Novembers Doom

Hamartia

Warbringer

Woe To The Vanquished

Helheim

landawarijaR

Skálmöld

Vögguvísur Yggdrasils

Wolfheart

Tyhjyys

Nightbringer

Terra Damnata

Death Worship

Extermination Mass

Mastodon

Emperor of Sand

Eruption

Cloaks Of Oblivion

REZN

Let It Burn

Amorphis

An Evening with Friends at Huvila

Znich

Slova Ziamli (EP)

banner
banner

recenzija

8. 10. 2015  Morost - Solace In Solitude  (samozaložba, 2014)
Njihova glasba je pastiš, ki se ne omejuje z metalskimi žanrskimi konvencijami.

V zadnjem letu ali letu in pol je slovensko težkometalsko podtalje obogatelo za kar nekaj dolgometražnih plošč. Albumov v tem obdobju niso izdali le veterani kot so Noctiferia, Dickless Tracy ali Dekadent, sveže plošče so lansirali še Iamdisease, Vigilance, vedno deloholični Neurotech itd. Poleg death metal bendov Penitenziagite in Era Of Hate, pa so kvaliteten prvenec, ki ga ne gre spregledati, izdali tudi ljubljanski Morost.

Morost so leta 2010 ustanovili nekdanji člani zasedb Cold Dew in Ivje v želji po “ustvarjanju kompleksnejše metal glasbe.” Skupina je zastavljene ustvarjalne cilje nedvomno dosegla. Še več, s prvencem so v slovenski metal glasbi zapolnili neko vrzel, saj so spočeli samosvojo sorto death metala, ki se bolj kot z brutalnostjo in agresijo spogleduje z atmosferičnostjo in temačnimi razpoloženji. Njihova glasba je pastiš, ki se ne omejuje z metalskimi žanrskimi konvencijami, pri čemer se čuti raznolike izkušnje članov iz njihovih preteklih glasbenih projektov in vpliv “progresivnejših” težkometalnih skupin.

Plošča z izjemo krajšega minimalističnega uvodnega in zaključnega inštrumentala ponuja pet sorazmerno dolgih, srednje tempiranih komplesknih kompozicij, ki se povezujejo v koherentno celoto. Komadi so ritimčno variabilni, kitarsko bogato teksturirani in v ravno pravi meri taktično oplemeniteni s synthi ter senzibilnimi kitarskimi solističnimi vložki, ki na primer izstopajo v komadih “Thorp Afield”,  “Mithos” in zaključnem “Degression”.

Bend svoj melanholični podton razširja z liriko, ki je vsaj do neke mere hermetična in bolj introvertirana, a lepo pritiče glasbi. Pesniški subjekt pluje skozi prostranstva človeške zavesti, ki sicer od svoje družbene okolice ne more nikoli biti povsem odrezana, zato z njo nujno vzpostavlja odnos, skozi katerega problematizira različne aspekte človeškega bivanja v sodobnem svetu. Zdi se, da se subjekt ne vdaja regresiji ampak išče nove poti, transgresijo in se hkrati spušča globlje v svoj notranji svet in išče uteho v osamljenosti.

Morost danes zvečer skupaj s skupinama Sabathena in Once Was Never nastopajo na otvoritvenem dogodku letošnje sezone “Kadilnice of Death” v Orto Baru. Preverite kako zvenijo v živo!

twitter facebook