recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

30. 12. 2013  Morne - Shadows  (Profound Lore Records, 2013)
Mračna, zlovoljna, uničujoča in prekleto inspiracijska kreacija Shadows je definitivno najbolj svetla točka skupine Morne in njihovi mali diskografiji in je obvezno zlo za pogube željene.

Morne že od samega začetka (od leta 2011) veljajo za nekakšno prerojenje skupin a la Catharsis. So nekakšen sinonim za apokaliptična videnja skozi glasbo, katera se odvija v sklopu crusta, HCja ter post metala.

Pri njihovem prvencu iz leta 2011 Asylum, smo videli, zakaj so ustanovili skupino, naslednje leto smo bili priča kako hočejo pot nadaljevati pri split izdelku z Warprayer in sedaj, dobro leto kasneje nam predstavljajo svežino imenovano Shadows.

Pred podrobnim opisom, kaj lahko najdete oz. kaj boste slišali na albumu, lahko po slišanem rečem, da je Shadows korak naprej od vsega slišanega do sedaj. Ne sedaj, da so šli v druge vode oz. so se odločili preigravati žanr, ki jim niti ne ustreza, ampak so se odločili svoje igranje poglobiti in praktično tudi potemniti.

Uvodno skladbo Coming of Winter Morne izvedejo po močnim vplivom mraza in sicer v preigravanju nekakšnega apokaliptičnega post metala preoblečenega v mizantropijo. Igranje je seveda občudovanja vredno in se recimo lahko kosa z npr. Light Bearer ter recimo Tombs, ampak kar nekako najbolj pride do izraza je boleč vokal pevca Milosza Gassana.

Je povsem čustven in odsoten. Nekako začutiš tisto bolečino, katero jo izusti in jo potem tudi  poda v vaša ušesa, da jo sprejmete kot dar.

Poleg negativnega darovanja pa še poleg dobite mešanico post metala ter novodobnega crusta oz. neo crusta.

Podobno zgodbo pa nad nas recimo spustijo tudi pri skladbi A Distance, kjer poleg vsega naštetega preidemo še v funeral doom vode, kjer se bogato preigravanje samo še poglobi.

Definitivno nisem od njih tega pričakoval, zato je zadeva samo še boljša.

Mogoče bi lahko instrumentalno celoten album nekako razčlenil po skupinah, recimo Shadows album sestavljajo segmenti skupin, kot so Neurosis, Tragedy, Cult of Luna, Alpinist in pa ne boste verjeli tudi Mourning Beloveth  - pri zaključni skladbi Throes, boste vedeli zakaj ravno oni.

Shadows skozi cel album ponazarja nekakšno glasbeno pogubo – v dobrem pomenu besede. Se skozi skladbe v skladbo nadgrajuje in te povleče k poslušanju v že v prvem trenutku, pri katerem pa verjamem, da se bo večina od vas strinjala, takoj ko si album poslušala od začetka do konca.

Mračna, zlovoljna, uničujoča in prekleto inspiracijska kreacija Shadows je definitivno najbolj svetla točka skupine Morne in njihovi mali diskografiji in je obvezno zlo za pogube željne.

twitter facebook