recenzije

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

banner
banner

recenzija

3. 6. 2012  Seven Sisters of Sleep - Seven Sisters of Sleep  (A389 Recordings, 2012)
Seven Sisters of Sleep so ponovno dokazali ,da ima Satan pod svojim okriljem najboljše skupine.

Pa smo dočakali - novo izdajo kultnih in okultnih sedmih sester spanja (ne gremo v detajle, ker smo že večkrat omenili, kaj pomeni ime) preko založbe, ki nikoli ne spi in izda na leto več albumov (plošč), kot trenutna vlada predlogov za varčevanje.

Seven Sisters of Sleep se vračajo z novim istoimenskim izdelkom v letu 2012, čeprav je bil istoimenski album že izdan, kot njihov prvenec, lahko pride do pomote. Ampak da se to ne bo dogajalo,si lahko zadevo razlagamo tako, da so fantje izdali prvenec v obliki plošče in Cd-ja, tokrat pa je zadeva le v obliki plošče.

Kaj nam lahko album iz leta 2012 lahko še ponudi, kar nam predhodniki niso? Je res, da mi je osebno split izdelek s Children of God postavil nekakšen dvom, ampak je pri prvem poslušanju takoj bilo jasno, da sta tisti 2 skladbi naredili več, kot bi poslušalec lahko pričakoval. In tokrat je zadeva identična, ne monotona, ampak identično viden napredek.

Pri prvem vtisu dobimo naslovnico, mešano med stili skupin 1 in 2 vala black metala (ogenj, obrnjen križ, uporabljenej črno – rdeče barve, …, mogoče nekakšna mešanica Bathory in Dark Funeral). Ime benda pa bi pri prvem vtisu takoj uvrstil med doom skupine (močna in trdna berljiva pisava) in asociacijo na filme Vincenta Prica, kar pa vse skupaj dobi prvo plus točko.

Glasbeno pa je zadeva sledeča … že pri prvi skladbi Sundown nam je zvok znan - sludge/doom/hc/stoner/…, pri katerem za pokušino dobimo še okultna besedila, ki smo jih bili vajeni že v preteklosti (Every culture foresaw, the impending cleansing, gather the non-believers,…) in brez novosti, brez dodajanja nečesa nepotrebnega, se praktično prvi komad zaključi dobesedno pričakovano in zadovoljivo. Takoj pri drugi skladbi je zadeva že malo bolj predvidljiva, podobnost vsega dosedanjega, vendar bi rekel, da pri SSOS lahko bolj ali manj sledimo tudi besedilom, ker naredijo album še boljši. Pri sludge/doom zaključku dobimo besedilno poslastico (Manna piss on a mass grave, Vatican mass grave), ki poslušalca najbolj privleče in ponese v okultne filme iz 70-ih.

Kar je pričakovano in zadovoljivo oboževalec in poslušalec ne more kritizirati, saj gre za klasiko vredno vsake sekunde poslušanja. Seven Sisters of Sleep so ponovno dokazali, da ima Satan pod svojim okriljem najboljše skupine.

twitter facebook