recenzija
V vrsti za plato vsekakor ne bom stal, kar pa še ne pomeni, da ni dobra.
Da ne boste mislili, da mi gre samo metal po glavi ...
Danes se ustavljamo v ZDA, natančneje, v mestu, ki nam je poleg nepotrebne Nirvane dala še Sanctuary in Forced Entry. V Seattlu. A danes ne bo govora o thrashu, ampak o nečem drugem. Black Breath, ki izhajajo iz crusterskih in HC logov, a so se sčasoma usmerili drugam. K meni ljubi Švedski in njenim izvoznim produktom. Sicer so s tem izgubili enega fana več, vendar se zaradi tega fantje ne sekirajo kaj preveč, vsaj domnevam.
Uf, pri temu izdelku me pa prav prevzame nostalgija. Gre za ameriško skupino, ki se je izvalila iz jajca leta 2006, tako da je skupina še precej mlada, vendar niso od muh. Namreč, Black Breath se ozirajo na zvok pravega švedskega death metala, kakršnega so preigravali Dismember in Entombed. Pisana druščina, ni kaj!
Na izdelku je deset skladb, ki so tako močne, da se mi ob njih čisto zbalina in potem začnem vrteti svojo čupico. Morda zadeva ni tako artikulirana, je pa vsekakor obskurna. Piši riši, sama produkcija spomne na zlata leta Dismember in Entombed, kar pomeni, da fantje vejo, kako se stvari streže. Nedvomno z Black Breath ne bi zobal češenj.
Prija, zelo prij a… Black Breath bodo 29. septembra nastopili skupaj z legendami grindcoraNasum in za ta koncert si seveda manemo roke. Mogoče bom naslednji dan ožet kot limona, a koncert bo vreden vsakega centa. Če me spomin ne vara, so nas obiskali že novembra leta 2010, a takrat jih moje oko ni uzrlo. Igrali so v Črnomlju.
V vrsti za plato vsekakor ne bom stal, kar pa še ne pomeni, da ni dobra. Drugače pa mi povsem zadostuje en tak bend – original, seveda kot je Dismember. A tudi Black Breath bo za zapolnjevanje trenutne praznine povsem dober.
ĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐĐ!