recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

28. 6. 2011  Protest The Hero - Scurrilous  (Vagrant, 2011)
Ta skupina ima tako neumno ime, da je že domiselno. Še danes se sprašujem, od kje ideje za takšna imena. Ampak jebemti, da so se s prejšnjim albumom Fortress močno zasidrali v moj spomin. Kljub temu, da ne znam definirati tega benda, odkar mi je kolega, ko jih je prvič slišal, rekel: ''Kaj za vraga je to en power metal?'' In jaz sem prej mislil, da gre pač za še en ''priklopljen'' metalcore bend. Ampak zdaj sem pa res v dilemi.

Ne da se mi več ubadati s predalčkanjem, kljub temu da se mi je označitev ''progresivni emo'' zdela neverjetno prikupna. Scurrilous je bila po eni strani zelo pričakovana plata, ker je prejšnja Fortress bila tako intenzivna, da sem skoraj pozabil dihati za tistih 40 minut kaosa in soliranja brez prestanka. Tokrat pa deluje, da so se fantje malo umirili. Mogoče so namesto speeda dobili travo.

Potrebnih je bilo več poslušanj in po vsem tem sem ugotovil, da nekaj pogrešam. Recimo, pevec, ki je s svojim falzetom malce smešen, ne uporablja več kričanja, temveč zgolj petje, ampak priznam pa mu domiselnost za vokalne linije, ki delujejo občasno tako, kot da se tip zajebava iz raznih slogov petja. Kitarsko delo je res kvalitetno, mogoče ni toliko solaž kot prej in je bolj poudarek na riffih, kar je sprva bolj prijetno, vendar prav tisti ''shredding'' dela PTH posebne. Skupina v vseh pogledih ostaja zelo tehnično podkovana, ritmi se menjavajo kot za šalo, solaže odražajo z vsemi ''arpeggioti'' kompleksnost modernih tehničnih bendov. Kljub vsemu se slišita tudi kakšen bolj hardcore del ter melodičnost. Na skladbi Hair-Trigger je prisoten celo ženski vokal, ki bi ga želel slišati večkrat.

Edini problem je, da se album težje vtisne v spomin.

Scurrilous je bila za PTH pametna poteza; niso ponovili albuma Fortress, pa tudi sam zvok je bolj naraven. Kaj sledi za skupino zdaj poleg turnej? Verjetno, da brutalno pitje alkohola in konzumiranje trave. Hja, kje je zdaj tisti power metal? Mogoče pa so res eni predeli power metalski s tistimi dvojnimi pedali v zvišanem tempu. Časovni trend jih sicer ne uvršča v power metal. Ampak koga to sploh briga. Shred on, bitches!

Avtor:
twitter facebook