recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

6. 9. 2012  Masachist - Scorned  (Selfmadegod Records, 2012)
Kar sprva deluje bizarno in moteče, postane nekaj, kar se prime v vaših možganih, v sektorju, ki ga vaš civiliziran del zanemarja. Z vsako sekundo postajate vse bolj odtujeni, vleče vas v temo, ki je vaš pra-izraz pozna že od nekdaj – in se je z razlogom tudi boji.

Poljska zasedba Masachist se prvič po letu 2009 vrača z novim albumom, ki nosi ime Scorned. Prevod naslova bi lahko bil recimo ''preziran(-a)(-o)'', ampak po poslušanju plate gotovo ne boste čutili prezira do teh poljskih death metal manijakov.

Poljska se je na zemljevidu ekstremne glasbe uveljavila z vsem znanimi Vader, Behemoth, Decapitated in mnogimi drugimi. Razumem močan obstoj black metal scene na Poljskem, ni pa mi jasno, kako to, da imajo toliko death metal bendov in vsaj 99% je zelo dobrih. Med njih z veseljem štejem tudi Masachist, nekakšen ''all-star'' bend, ki ga sestavljajo bobnar Daray (Dimmu Borgir, ex-Vader itd.), basist Heinrich (Vesania, ex-Decapitated), kitarista Aro (Shadows Land) ter Thrufel (ex-Azarath, ex-Yattering; drugače je tudi šef benda) in vokalist Pig (Anal Stench, nekoč znan kot Sauron iz Decapitated).

Ljudje, ki jih je okoli zbral prej omenjeni Thrufel, svoje  delo poznajo do obisti, kar se tudi čuti v dobrih 40 minutah dogajanja na albumu Scorned. Vsak inštrument je moč slišati jasno in glasno, a kar je zanimivo, je to, da je Aro (ki je poskrbel za končno zvočno podobo posnetka) stvar namerno oblekel v surovo avdio obleko. Namreč, pri kitarah lahko slišite drsenje po strunah, tisto hreščanje, ki ga v večini primerov danes vsi (ne vem zakaj) skrivajo. Bobni zvenijo kot bi bili posneti v sosednjem prostoru in zvenijo močno, jasno in brutalno. Bas reže ravno prav, vokal pa je takisto skorajda efektno neobdelan. Izjema so seveda občasni sempli, ki jih je postavil Aro, ki zvenijo prefinjeno, a vseeno dovolj psihično moteče, kar seveda le poveča intenzivnost morbidnosti tega albuma.

Ker morbidnost je tu nekakšna rdeča nit. Album s svojo surovostjo cilja v predele možganov, ki jih današnja studijska produkcija običajno boža in mazi. Ne pri Masachist. Vse skupaj moti, budi nemirnost v duhu, pri veliki glasnosti bi gotovo povzročalo fizično bolečino. A vse skupaj doseže tudi zaradi narave glasbe. In medtem ko je pri Poljakih dostikrat boben (ali pa vokal) odločilni faktor, so Masachist (kot recimo Decapitated ali občasno Behemoth) izjema.

Kitarsko delo Aroja in Thrufla je v ponos Hate Eternal, mešano z zlobo Morbid Angel, črnogledostjo Immolation in psihotičnostjo predzadnjih dveh Decapitated albumov. Težki riffi, neverjetno moreči liki, prav shizofrene morbidne solaže … Ko boste pomislili, da v določenem segmentu bend gre v black, spremeni stvar nazaj v death. Potem se pojavi breakdown, a kvečjem kot del, ki deluje kot skala, ki lomi vse pred sabo. Odličen primer? Komad Inner Void na koncu.

Boben je počasen, na trenutke monoton, potem malce bolj kompleksen, ko ga kar naenkrat odnese v neslutene hitrosti. Kot kakšni občasni izleti Psycroptic, ki v parku srečajo Drawn & Quartered in jih brutalno posilijo s kakšnim Dim Mak ali pa Hate Eternal. Daray res ne pozna meja.

Ampak vokalist Pig oz. Sauron … ta človek izraža jezo, srh, agresijo. En korak naprej od Decapitated, kjer se je zgubljal v občasni celo monotonosti izraza. No, zdaj je nekje med odličnim Negation albumom in Covanovim početjem na albumu Organic Hallucinosis. Vendar tip popolnoma ustreza naravi glasbe – in njegova izvedba je nesporno fantastična.

Kar sprva deluje bizarno in moteče, postane nekaj, kar se prime v vaših možganih, v sektorju, ki ga vaš civiliziran del zanemarja. Z vsako sekundo postajate vse bolj odtujeni, vleče vas v temo, ki je vaš pra-izraz pozna že od nekdaj – in se je z razlogom tudi boji.

Scorned je rob rezila, na katerem boste plesali v večnost … Vrhunsko!

twitter facebook