recenzije

Venom Inc.

Ave

Paradise Lost

Medusa

Več izvajalcev

Split

Integrity

Howling, For The Nightmare Shall Consume

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

Doyle

Doyle II: As We Die

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

banner
banner

recenzija

26. 10. 2016  Rotting Christ - Rituals  (Season Of Mist, 2016)
Του θάνατου παράγγειλα Του χάρου παραγγέλνω Πανάθεμά σε χάροντα Και μια κατάρα στέλνω

Rotting Christ, bend, ki je že skoraj tri desetletja v ospredju grške ekstremne metal scene, po vseh teh letih še vedno ostaja konstantno ustvarjalen, neutruden in konsistenten. Letos so nam postregli že s svojim dvanajstim albumom Rituals, trenutno pa se mudijo tudi na evropski turneji. Rituals v primerjavi s svojim predhodnikom Κατά τον δαίμονα του εαυτού (Season of Mist, 2013) izpade bolj sveže, manj izpeto in vsekakor z več substance, ki je odlikovala tudi starejše Rotting Christ izdaje. Če je album Κατά τον δαίμονα του εαυτού mogoče nakazoval, da je bend že izčrpal svojo domišljijo, se vsaj na nek način zdi, da se z aktualnim albumom vračajo na pravi tir. Rituals sicer ne ponuja nekaj povsem nepričakovanega in še neslišanega. Tega od benda, ki tlači zemljo že tri desetletja tudi ne moremo pričakovati.

Komadi so skoponirani v značilnem Rotting Christ stilu, z jasnimi cikličnimi strukturami, izstopajočimi melodijami in zapomnljivimi refreni. Skladbe, kot so uvodna “In Nomine Dei Nostri”, “Elthe Kyrie” in “Konx Om Pax” že ob prvem poslušanju zvenijo precej domače. Večina albuma kakopak sestoji iz udarnejših komadov, ki prevladujejo v prvi polovici plošče. Za kontrast pa je tu kar nekaj počasnejših in bolj atmosferičnih komadov, ki razgibajo dinamiko in vzdušnost albuma. Ritualistična in minimalistična komada “Ze Nigmar” ni “Apage Satana” lepo razbijeta monotonost, daljše skladbe kot so “For a Voice Like Thunder” ter zaključni “Devadevam” in “The Four Horseman” pa album pripeljejo do bolj cinematičnega in atmosferičnega zaključka. Album je sicer vsepovprek obogaten s orkestracijami, teatraličnimi vokali in zbori, dudami ter tolkali, ki so jih prispevali številni gostje.

Rotting Christ ne skrivajo vpliva glasbe izven meja ekstremnega metala. Če so pred leti delali priredbe britanskih eksperimentalnežev Current 93 in grško-ameriške umetnice Diamande Galas, pa so na novem albumu izkazali naklonjenost grški glasbi s priredbama komadov “Tou Thanatou” kretskega skladatelja in pevca Nikosa Xylourisa in “The Four Horseman” progresivne rock zasedbe Aphrodite's Child, v kateri je klaviature igral znameniti grški skladatelj Vangelis. Posebej gre omeniti tudi uglasbitev pesmi “Les Litanies De Satan”, s katero so se Rotting Christ poklonili francoskemu poznoromantičnemu poetu Charlesu Baudelairu, čigar stihe je za ploščo v originalni francoščini interpretiral Vorph (Samael). Kot gostje pa so svoj glas za album prispevali tudi George Zacharopoulos, bolj znan kot Magus Wampyr Daoloth (Necromantia), Kathir (Rudra) in Nick Holmes (Paradise Lost). Album Rituals je zelo celovita stvaritev, polna poslušljive glasbe, ki je na eni strani preprosta, na drugi pa polna detajlov in zanimivih aranžmajev, ki jo lepo reprezentira tudi minimalistična monokromatična naslovnica. Težko bi sicer trdili, da gre za enega od najpomembnejših Rotting Christ albumov, a Rituals je glasbeni dokument, ki priča, da lahko tudi bendi z daljšim stažem ostanejo ustvarjalno relevantni.

twitter facebook