recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

23. 7. 2014  Entrails - Resurrected from the Grave  (Relapse Records, 2014)
Posebne estetske privlačnosti Resurrected from the Grave nima.

Mogoče je potrebno omeniti, da je zbirka Entrails demotov 2% bolj smiselna, kot pa če bi kaj takega izdala novejša skupina. Ker Entrails to pravzaprav niso, česar se marsikdo ne zaveda. Resurrected from the Grave je neke vrste povzetek njihovega ponovnega nastanka, saj so se l. 2009 po več kot desetletju mirovanja vrnili s svojimi starimi skladbami.

Četudi sem vedel, da Entrails demoti obstajajo, sem pričakoval neke vrste kasetni demo kletne kvalitete, kjer se ne bo nič slišalo. Temu ni tako, celotna zadeva pa je nekoliko zavajajoča, saj so demo posnetki pravzaprav novejši. Čeprav so skladbe stare tudi po 20 let, so bile posnete tam nekje pred petimi.

Zato pravzaprav gre za posnetke, ki so resnično demo kot demonstracija. Prikazujejo zamisli, ki so še vedno temelj glasbe benda, nimajo pa tistega klasičnega šarma, ki ponavadi spremlja besedo "demo". Pri pravem demotu ne gre le za enostavno zabeležene pesmi, pač pa neke vrste surovo verzijo albumskih (ali celo neizdanih) komadov. Resurrected from the Grave niso grobe različice polne garažnega divjanja, pač pa je razlika v glavnem v šibko zvenečem računalniškem bobnu. Nekaj takega, kar kitarist (ali kak drug skladatelj v bendu) naredi z namenom, da ne bi pozabil rifov/vokalnih aranžmajev/česarkoli drugega.

Sem ter tja se seveda najde kaka kulska zanimivost, kot na primer priredba Dismember klasike Casket Garden ali pa introti, ki so v glavnem itak ohranjeni na albumskih verzijah. Posebne estetske privlačnosti Resurrected from the Grave torej nima. Sem pa hitro po poslušanju posegel po dotičnih skladbah v albumski obliki, ki toliko bolj trgajo. Pa po Dismember tudi.

twitter facebook