recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

30. 12. 2012  Early Graves - Red Horse  (No Sleep Records, 2012)
Po končanem poslušanju se vsak poslušalec zave, da je album posvečen Danielsu, kar je seveda praktično logično, ampak kaj kmalu se vsak od nas zave tudi dejstva, da je Red Horse mogoče zadnja izdaja skupine, ker po slišanem, je težko reči, da bodo fantje nadaljevali svojo pot pod enakim imenom in energijo, katera jih je vodila skozi Red Horse.

Nobeni skupini ni lahko nadaljevati svojo glasbeno pot potem, ko izgubijo glavnega akterja skupin, in v tem primeru gre pri Early Graves za pevca Makha Danielsa, ki je leta 2010 izgubil življenje v prometni nesreči.

Dve leti nazaj je vse oboževalce skupine Early Graves pretresla novica o prometni nesreči, v kateri je umrl karizmatični vokalist Makh Daniels. Seveda je, kot pri vseh skupinah, sedaj vprašanje, kako nadaljevati, kaj bo sedaj, ali potrebujemo novo ime, ali voditi skupino pod istim imenom, ... težka vprašanja brez konkretnih odgovorov.

Po smrti je bil pričakovan koncert v spomin Danielsa, kjer so Early Graves odigrali svoj set skladb z vokalistom počrnjene skupine The Funeral Pyre, Johnom Strachan, in rezultat je bil precej zadovoljiv, oboževalci pa navdušeni.

Seveda je bilo po navdušenju prav tako tudi za pričakovati, da bo Strachan pomagal skupini v stiski, da bodo svojo tragično nezaključeno turnejo zaključili kot je treba in oboževalcem ponudili vse, s pomočjo vokalista The Funeral Pyre.

Po turneji z začasnim pevcem je bilo vsega konec in skupina se je umirila, vsak od članov pa je zaživel mirno življenje…. To je seveda laž, ker realnost je povsem drugačna.

Prej omenjeni prijatelj Danielsa, John Strachan, se je v spomin Makhu ponudil kot vokalist pri novem izdelku in 2 leti po smrti smo priča izdaji Red Horse, katera pa bo presenetila marsikoga.

Odločitev za album je bila pravilna, namesto da bi se vrteli v krogu žalosti, izgube in bedi, so stisnili zobe in poskrbeli, da bo Red Horse več kot na vrhuncu.

Že od samega začetka nas album samo preseneča in to že takoj pri uvodni skladbi Skinwalker, kjer dobimo prvo nepričakovano presenečenje, in to so melodije, katere od Early Graves nebi nikoli pričakovali.

Omenjene melodije se skozi minute nabirajo in počasi se iz melodične atmosfere nabirajo ''metalski'' ritmi in mešanje HC/thrasha ter crusta… Instrumentalno je perfektno dovršeno in poslušljivo, ampak tisto na kar smo vsi čakali, je seveda vokal, ki ni ravno podoben Danielsovem, ampak je bolj kričeče obarvan kot pri The Funeral Pyre, precej zanimivo in vredno poslušanja.

Seveda se agresija na albumu nikoli ne konča in prav tako nikoli ne popušča, je mešanje vsega jeznega in vsega kar praktično kroji in goji ekstremne zvrsti.

Novost pa so seveda tudi nekateri solo vložki, npr. pri Days Grow Cold dobimo prekleto dober solo in verjamem, da bodo marsikateri oboževalci zadovoljni z omenjeno svežino.

Prav tako kot pri Days Grow Cold dobimo tudi Misery thrash obravano poskakovanje na inštrumentih, in moram priznati, da je to viden napredek skupine.

Vrhunec albuma pa je iz mojega stališča Death Obsessed, kjer nam Early Graves pokažejo njihovo hitrost, jezo in pa težo celotnega sveta. Temačne kitare, hitri bobni (blizu grindcore skupin) in pa ponavljajoča se besedila, kjer John Strachan vrešči Absolute Pure Hell … nepozabno in polno energije.

Dobro mešanje metal, punk, crust, … žanrov se prav tako dobro opazi tudi pri skladbi Quietus, kjer se hitrost vlije skupaj z melodijo in kaj kmalu začutimo tegobno igranje inštrumentov, kjer nekako pride do izraza melanholija in zadnji ''adijo'' Makhu Danielsu.

Po končanem poslušanju se vsak poslušalec zave, da je album posvečen Danielsu, kar je seveda

 praktično logično, ampak kaj kmalu se vsak od nas zave tudi dejstva, da je Red Horse mogoče zadnja izdaja skupine, ker po slišanem, je težko reči, da bodo fantje nadaljevali svojo pot pod enakim imenom in energijo, katera jih je vodila skozi Red Horse.

twitter facebook