recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

27. 1. 2013  Shai Hulud - Reach Beyond the Sun  (Metal Blade Records, 2013)
Shai Hulud niso mrtvi in s takšnimi izdajami tudi nikoli ne bodo. Gre za popolno in fokusirano kreiranje glasbe, katero smo pogrešali lep čas in ne glede na to, da smo praktično šele na začetku leta, gre tukaj definitivno za enega izmed albumov leta 2013.

Vsi poznamo ime in vsi poznamo skupino, torej je jasno o čemu bo govora v uvodnem delu.

Preden se spustimo v album, pa vprašanje, zakaj smo 5 let čakali na nov album?

Odgovor je seveda jasen, drama!!

Če malo povzamemo preteklost …, leta 2008 so Shai Hulud izdali album Misanthropy Pure, na katerem so predstavili novega pevca Matta Mazzalia. Seveda je bil odziv oboževalcev različen. Mnogi od nas (priznam, za začetek je bil vokal novega pevca odvečen pri Shai Hulud) smo se težko privadili na novosti pri skupini in se še vedno nekako držali izdaj, na katerih sta bila aktivna Geert van der Velde ter Chad Gilbert, ampak sčasoma je tudi on pridobil spoštovanje (katerega si je verjetno želel) iz strani poslušalcev in oboževalcev.

Preden me bo kdorkoli hotel popravljati, glede članov/vokalistov bom omenil še prvotnega pevca Damiena Moyala (On Bodies, Damien Done, ex-Morning Again, ex-As Friends Rust, ex-Culture, ex-Bird Of Ill Omen, ….), ki je bil poleg kitarista Matta Foxa ustanovitveni član in je bil prisoten pri demo izdaji, katera jih je popeljala do prve založbe, ter prvemu EP izdelku.

Sedaj pa nazaj na dramo. Skupino je 3 leta po izdaji Misanthropy Pure zapustil Matt Mazzali in vsi smo  praktično pričakovali dve rešitvi, ali novega pevca (na katerega bi se težko privadili), ali pa, da Fox pozabi na vse in skupina razpade.

Ponovno, po nekaj mesečnem čakanju (ko smo praktično malo že pozabili na odhod Mazzalija), pa pride novica, da se bo Shai Hulud ponovno pridružil Chad Gilbert in takrat smo vsi samo še ''čukasto'' gledali v ekran in brali novice. V tistem trenutku si je vsak od nas že zaželel slišati nove skladbe od Shai Hulud pa čeprav jih sploh še niso izdali.

Ampak to še ni srečen konec in drama se nadaljuje, kajti ko je bilo snemanje končano, si je Gilbert premislil in se odločil, da ne bo več vokalist pri Shai Hulud ... in smo bili ponovno na začetku.

Ampak nič ne de, kajti tokrat so fantje kaj hitro našli začasno rešitev, in ta je bila pri vokalistu skupine With Life In Mind Justinu Krausu.

Sedaj pa nazaj na glasbo … Kot prvo moramo sami pri sebi razjasniti dejstvo, da je dvomljivo, da bo skupina z izdajo Reach Beyond the Sun presegla Hearts Once Nourished with Hope and Compassion (1997) ter That Within Blood Ill-Tempered (2003), ker koncu koncev obe izdaji spadata med ene izmed najboljših HC izdaj v celotni zgodovini celotne scene.

Torej po dolgem čakanju pa nastopi tukaj trenutek resnice in poslušanje prej omenjenega albuma Reach Beyond the Sun ….

Prva skladba The Mean Spirits, Breathing nas že na samem začetku popelje na že znana tla preigravanja progresivnega HCja po načinu, katerega znajo le Shai Hulud (pa seveda njihov vzor Strongarm).

Instrumentalno je zadeva super, ampak tisto na kar čakamo, so seveda vokali, in ko pridejo na plan, je rezultat neverjeten.

Kot prvo, Gilbert je pri prvi izdaji zvenel bolj pubertetniško, slišalo se je da fantina takrat še ni dopolnil 18 let, in ko zaslišimo njegove vokali pri skladbi The Mean Spirits, Breathing začutimo odraslost in precejšen napredek ter izboljšanje na celotni črt.

Super!

Ampak seveda to je še vedno le prva skladba in pred nami jih je še 10.

Št. 2, imenovana I, Saturnine, nam takoj po uvodu ponudi še večje dobrote, se pravi Shai Hulud se približujejo svoji prvi izdaji. Bolj, ko se približujemo koncu skladbe, bolj te vleče k izdaji Hearts Once Nourished with Hope and Compassion in bolj ti album predstavlja vrnitev nazaj zlato dobo skupine Shai Hulud.

Kar pa naredi album popoln že pred koncem poslušanja, je pa skladba A Human Failing. Polno energije, polno melodije, agresije in pa seveda strasti, ki smo jo od njih pričakovali. Je ena izmed skladb, katero bi vsak poslušalec rad slišal in bi na prvo roko vedel, da gre za Shai Hulud.

Na albumu Reach Beyond the Sun je težko reči, kateri so vrhunci albuma, ker problem je v tem, da je album en sam vrhunec.

Shai Hulud niso mrtvi in s takšnimi izdajami tudi nikoli ne bodo. Gre za popolno in fokusirano kreiranje glasbe, katero smo pogrešali lep čas in ne glede na to, da smo praktično šele na začetku leta, gre tukaj definitivno za enega izmed albumov leta 2013.

twitter facebook