recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

18. 8. 2013  Unkind - Pelon Juuret  (Relapse Records, 2013)
Pelon Juuret je nasilen, brutalen , melanholičen, …., skratka temačen izdelek, ki bo mnogim stregel po vsem živem, ampak bo hkrati tudi poslušalca opozarjal, da je omenjeno nasilje praktično lahko tudi lepo – in sicer v obliki glasbe.

O Unkind nebi rad izgubljal besed, ker so bili v preteklosti že predstavljeni in tudi večkrat omenjeni iz moje strani. Brez dodatne predstavitve in kakršnegakoli uvoda poglejmo, kaj se na albumu sploh dogaja.

Na Relapse Records so Pelon Juuret (stric Google mi je prišepnil, da naj bi omenjeni naslov pomenil The Roots Of Fear) album opisali povsem enostavno in pa v dveh primerjavah.

Prva je, kot bi Mogwai (post rock zasedba iz Škotske) naredila album priredb skupine Tragedy (crust/HC zasedba iz Amerike). Kar bi me v trenutku zanimalo, če nebi skupine poznal

Druga pa, kot bi From Ashes Rise (crust/HC) bila inspirirana od Explosions In The Sky (ponovno post rock). In tudi tukaj bi si album že vrtel v trenutku, ko bi to prebral.

Ampak ali je kaj od napisanega resničnega oz. ali so se na Relapse zmotili in zavajajo poslušalce?

Od napisanega je skorajda vse res, samo da bi pri skupinah določene stvari še dodal, ampak kakšne oddaljenosti ni – je praktično res, kot bi Mogwai preigravali crust priredbe.

Unkind so se s albumom Pelon Juuret od predhodnika malce oddaljili, in sicer smo pri predhodni izdaji uživali vplive skupin, kot so Converge, Neurosis ter Wolfbrigade, zdaj so vse skupaj malce pomešali in se recimo bolj osredotočili na npr. Victims, Mogwai ter malenkost Isis.

Če povzamemo nekaj skladb iz albuma…

Pri skladbah Vihan Lapset (stric Google sporoča, da je angleški prevod skladbe Chidlren of Wrath) in Laki (Law), boste priča agresivnemu in povsem podivjanem crust pristopu, kot smo ga recimo bili vajeni pri zgoraj navedenih crust/HC skupinah. Močno udarno in pa prekleto napeto.

Po drugi strani pa imamo recimo skladbe, kot so Olemisen Pelko (The Fear of Being), kjer boste priča post metal vnosom, mešanim med Neurosis ter Isis. Tisti slišan strah je definitivno izvor Neurosis albumov, melodični deli pa definitivno pripadajo Isis mojstrovinam.

Ob poslušanju pa boste Nasum oboževalci pri vokalnem napadu priča tudi občasnim asociacijam med Nasum ter Unkind. Ampak samo vokalno – saj se npr. občuti močna strast in borba za nekaj, kar mnogi niti ne razumejo.

Pelon Juuret je nasilen, brutalen , melanholičen, …., skratka temačen izdelek, ki bo mnogim stregel po vsem živem, ampak bo hkrati tudi poslušalca opozarjal, da je omenjeno nasilje praktično lahko tudi lepo – in sicer v obliki glasbe.

twitter facebook