recenzije

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

Novembers Doom

Hamartia

Warbringer

Woe To The Vanquished

Helheim

landawarijaR

Skálmöld

Vögguvísur Yggdrasils

Wolfheart

Tyhjyys

Nightbringer

Terra Damnata

Death Worship

Extermination Mass

Mastodon

Emperor of Sand

Eruption

Cloaks Of Oblivion

REZN

Let It Burn

Amorphis

An Evening with Friends at Huvila

Znich

Slova Ziamli (EP)

banner
banner

recenzija

3. 11. 2016  Prophets Of Rage - Party's Over  (samozaložba, 2016)
Stopil sem na glasbeni drek.

Zakaj recenzirati album Party's Over? Zaradi dejstva, da gre za t. i. super skupino? Dobro glasbo? Temeljita besedila, ki poslušalca vržejo na rit in mu odprejo oči? Nope, ne, nikakor, ''malo morgen'' po domače!

Pravzaprav ne gre niti za recenzijo, ampak za opozorilo, da se temu albumu izogibate, kolikor je le mogoče.

Če prevrtimo čas malenkost nazaj in se spomnimo, zakaj je ta izloček dobil ime in izdal album. Dobro leto nazaj, je v javnost pricurljala novica, da se na sceno ''vračajo'' Rage Against The Machine. Ok, priznam, da so mi bili Rage Against The Machine prekleto dobri in novica o ''reunionu'' omenjenega benda me je sila presenetila. Ampak, kaj kmalu je v javnost prišlo, da v bistvu niti ne gre za ponovno združenje, ampak novo skupino, imenovano Prophets Of Rage, katero sestavljajo bivši člani skupine Rage Against The Machine.

Recept:

Dodaj imena Tom Morello, Brad Wilk in Tim Commerford ter odštej ime Zack De La Rocha. Imamo torej tri člane brez vokalov. Kaj zdaj? Sedaj dodajmo še osebke, ki se skrivajo pod psevdonimi B-Real (Cypress Hill), Chuck D in DJ Lord (oba Public Enemy) in imamo Prophets Of Rage.

Za zdaj je jasno, zakaj se skupina imenuje Prophets Of Rage in ne Rage Against The Machine, ampak kaj to pomeni za glasbeno plat? Hm … Glede na to, da imamo v skupini člane zloglasne rap/rock skupine ter legendarne raperje, lahko to pomeni le eno.

Slabo verzijo vseh RATM albumov izdanih do sedaj!

Naj pojasnim - album Party's Over ponuja 5 skladb, 2 avtorski/studijski ter 3 priredbe, posnete v živo.

Prvi dve (Prophets Of Rage ter The Party's Over) sta tako dolgočasni in slabi, da niti ne vem, zakaj sem vztrajal pri poslušanju. ''Oh, poglej me mama! Igram v politično korektni skupini iz 90-ih in mi niso všeč vsi milijoni, ki sem jih zaslužil do sedaj, kajti država me jebe zaradi tega, ker sem pripadnik druge rase!'' – Sorry, ampak zadeva je vse prej kot korektna - prej kontradiktorna.

Instrumentalno, gre za pač tipičen RATM zvok, ki ne ponuja nič novega, vokalno pa za pač skladanje rim, ki sta jih nam pevca že ponudila v svojih matičnih skupinah (bodimo realni, Public Enemy niso vsa ta leta odkrili prav nič novega).

Če rečem zadevi dolgčas, ne bi bilo prav, ker bi naredil krivico besedi dolgčas in vsem, ki se radi dolgočasijo. Gre za uriniranje proti vetru z odprto ustno votlino.

Mislim, da je svojo ''rokersko'' plat Chuck D pokazal pri Anthrax in skladbi Bring The Noise (album Attack Of The Killer B's), B-Real pa pri Cypress Hill ''rock'' izdajah (album Skull & Bones, dvojna izdaja, pri čemer je bil Bones disk ''rockersko'' obarvan). Povsem nepotrebna poteza za nastanek skupine.

Kaj pa preostanek albuma?

*(v enemu momentu sem si želel biti gluh)*

Pri pregledu ''trackliste'' nam je lahko jasno, da gre pri Killing In The Name (live) za priredbo RATM, ki je instrumentalno dokaj na mestu, vokalno pa povsem mimo. Bodimo realni, Zack je zadevo popestril s svojim vokalom, tu pa gre samo za enostavno obujanje stare slave, katero trojica iz pepela RATM ponovno želi žeti.

Pri Shut'em Down (live) gre za rock verzijo Public Enemy skladbe, No Sleep Til Cleveland (live) pa priredbo tria Beastie Boys (originalno imenovana No Sleep Til Brooklyn), ki pa so jo glasbeno uničili.

Bruh!

Niti ne vem, kaj naj napišem oz. si mislim o celotnem albumu, ker sem v tem trenutku prepričan, da so vse Emmure izdaje precej boljše od tega, albumi skupine Bring Me The Horizon pa zlata vredni.

In kaj smo se od zgoraj navedenega kritiziranja naučili?

Da se temu sranju izogibajte, kot se lasje izogibajo Jovotovi glavi (:*).

1. Prophets Of Rage

2. The Party's Over

3. Killing In The Name (live)

4. Shut Em Down (live)

5. No Sleep Til Cleveland (live)

twitter facebook