recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

25. 1. 2013  Mitochondrion - Parasignosis  (Profound Lore Records, 2011)
Parasignosis, plošča nad ploščami.

Smo v letu 2013, za nami je sovražno 2012. in smo že pozabili, kaj je bilo sploh leta 2011. Well, kaj je bilo?

Kaj se je najbolje dopadlo vašim ušesom leta 2011? A se sploh kdo spomni? Seveda da se! Proizvedenih je bilo veliko romantike, narave, pocukranih samomorov in seveda nekaj brutale in specijalnega sprehajanja po gozdovih. Agalloch, Burzum, Inquisition, Woods Of Desolation, Falkenbach, Peste Noire, Origin, Legion Of The Damned, Absu, Immolation, Deicide, Primordial, Moonsorrow, Antediluvian, Lifelover, Vreid, Anscension, Altar of Plagues, Negative Plane in tako naprej do ne vem kakega velikega števila vseh možnih žanrov. Imena skupin so samo hodila naokrog po našem okolju ena za drugo. Ampak med vsemi temi, nekako nikoli nisem zasledila ta najboljši album in to skupine Mitochondrion. Verjamem, da tudi veliko število ljudi ni nikjer in nikoli zasledilo ime te skupine, razen mogoče ljubiteljev brutalnega death metala. Ali pač …? Za vsak slučaj, povem vam le, da ste spustili najboljši album, ki bi se lahko znašel v vašem življenju.

Mitochondrion gradijo tri kanadska kreativna uma, katera so do danes izdala nekaj demotov in 2 albuma: Archaeaeon (2008) in Parasignosis (2011), o katerem bodo danes govorili. Skupina si je nadela nekoliko biološko ime, saj besedo „mitochondrion“ lahko prevedemo kot mitohondrij.

Mitohondriji so celični organeli, ki jih vsebujejo skoraj vse evkariotske celice. Koliko mitohondrijev je v celici, je odvisno od organizma, ki mu pripada celica, in od tipa celice. Mitohondriji so številni v celicah z intenzivnim transportom snovi ali z bogato sintezo maščob. Veliko jih je tudi v mišičnih celicah. Veliki so od 0,5 do 10 μm, njihova oblika pa je zelo raznolika in je odvisna od funkcije, ki jo opravlja celica. (vir: svarog.si)

Torej, gremo nazaj v osnovno šolo učit se biologijo! No, dobro, ne bomo tečni s celicami in DNK-jem, se pa bomo naučili nekaj o sami skupini in njihovem načinu uporabljanja kitar in bobnov, ki je - po resnici povedano - zelo kreativno in inovativno.

Parasignosis, plošča nad ploščami. Amen, ni kaj za ovinkariti in pojasnjevati, zakaj je temu tako. Poslušajte, pa se držite za glavo ene pol ure. Kam ste do zdaj gledali in zakaj še nikoli prej niste slišali tako dobrega blackened death metala. Konice bodo pokonci stale vse do komada Banishment (Undecaphosphoric), ko pa po 3 minutah pri naslednjem komadu Kathenotheism začnete „popravljati“ zvočnikem ker iz njih več ne moreš slišati nobenega kaosa, samo globoko instrumentalno rajcanje. Ko pri drugem komadu oz. Untitled, instrumentalki, ugotovite, da ne bo več nič od apokalipse na kitarah, pa boste jokali kot majhen otrok za liziko, se filozofsko spraševali, kam je šel zvok.

Na plošči neke skupine te niše ponavadi najdaljši komad postane dolgočasen po 5. minuti zaradi pomanjkanja idej in kitarskih riffov, zato se veliko takih skupin temu izogne v širokem loku (razen, če ni kateri frajer prepričan, da to zmore, dejansko pa nikakor ne gre). Mitochondrion in Parasignosis sta prav poseben primer, kar se tega tiče - epska Tetravirulence (Pestilentiam Intus Vocamus, Voluntatem Absolvimus Part III) traja 10 minut, in nobena sekunda in nobena minuta nista dolgočasni. Riffi se ne ponavljajo, vokalno je intenzivna, bobni z duplo neprestano imajo kaj za povedati, in vsaka druga minuta je drugačna od predhodne. In ko komad končno pride do svoje točke konca, se nadaljuje, oziroma preliva v še 5-minutni komad Trials, spet z dinamičnimi riffi. Okultizem, kaos, apokalipsa in masivna agresija. Teža atmosfere je prav po meri, da človeka privabi k sebi in ga nikoli več ne spusti, je zalezljiv parazit, kateri se igra z našo domišljijo. Zato pravim, zvočniki bodo demolirani na koncu, sosedi hipnotizirani, a pes na kavču bo zblaznel.

Hudobno, srhljivo, tesnobno in težko, a toliko poslušljivo ... Vsaka mati svojemu metalskemu otroku reče, da heavy metal ni zdrav, a jaz rečem, da Mitochondrion in plošča Parasignosis ni zdrava za nobenega otroka, kaj šele za zrelega človeka! Tisti mitohondriji očitno niso organeli, kateri pomagajo celici, saj Mitochondrion uniči vse, kar je uničiti treba.

Avtor:
twitter facebook