recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

24. 3. 2013  Seven Sisters of Sleep - Opium Morals  (A389 Recordings, 2013)
Z Opium Morals so Seven Sisters of Sleep dokazali, da se razvijajo v skupino, katera s časom samo raste in ne potrebuje nobenega dodatnega reklamiranja, kajti čas prepoznavnosti je sedaj, ker verjamem, da se jim bo z Opium Morals prepoznavnost povečala.

 

 

Davnega leta 2011 smo vam na Profanity.si ponudili recenzijo imenovano samo Seven Sisters of Sleep skupine (ne boste verjeli) Seven Sisters of Sleep. Istega leta ste prav tako lahko bili priča novi recenziji skupine, ampak tokrat s pomočjo hladne roke skupine Children of God.

Po dobrem letu premora in turnej so se sinovi okulta ponovno vrnili v letu 2012 z izdajo Seven Sisters of Sleep II in tudi to recenzijo ste lahko prebirali na straneh Profanity.

Zakaj je ta podatek pomemben?

Iz povsem enostavnega razloga, ne glede na to, koliko izdaj bo sedem sester spanja izdalo na naših straneh, bodo vedno našli dobre besede in mesto, kamor sodijo (odvisno, če mislijo preigravati neko novodobno čudo, se dobrote nehajo).

Prav tako je pa tudi vam do sedaj jasno, da sem velik oboževalec skupine že od samega začetka, kajti njihovo mešanje doom/sludge/HC/crust ter zlih sil je v tem času prevzelo že marsikoga in osebno nisem izjema, tako da je vsaka njihova izdaja vredna več kot celotna diskografija Manowar (v tem času vam je tudi to lahko znano, da nisem privrženec na pol golih moških v krznu).

In ker hudič nikoli ne počiva, nam tokrat na A389 ponujajo novo kreacijo, imenovano Opium Morals in čaščenje se nadaljuje…

…pri vprašanju, ki se pojavi pri vsaki skupini, in to je, ali lahko presežejo svojo najboljšo izdajo?

In če ne, ali lahko naredijo album vsaj na nivoju predhodnika iz leta 2012 Seven Sisters of Sleep II?

Poglejmo…

Album Opium Morals odpre skladba Ghost Plains, kjer se čuti tisti znani zvok umazanega sludga pomešanega z HCjem. Vokali so že poznani, ampak vse skupaj se recimo bistveno razlikuje od predhodnika, kajti zvok je bolj čist in bolj masiven.

Recimo vokali so bolj kričeči, kot pri predhodnih izdajah, na trenutke smo priča tudi growl vokalom, ampak ne recimo tistim iz brutalnih death metal skupin, ampak tistimi, ki smo jih slišali pri nekaterih grindcore ter crust skupinah.

Po pozitivno presenečenem uvodu Ghost Plains pa se zadeva premakne v doom/crust vode, ki pa sliši na ime Moths.

Kar slišimo pri Moths je čista razlika od uvoda, kajti pri Ghost Plains se vse skupaj kaj hitro odvija in se meša med težkimi sludge ritmi in potem na trenutke na hiter HC, tukaj pa je zadeva povsem počasna in vokalno crust obarvana.

Uvodno igranje je recimo podobno Electric Wizard z dodatkom umazanije, recimo že slišano pri skupini Ilsa.

Omembe vredne skladbe so tudi Sunday Mass Grave, kjer nas na začetku pričakujejo hitri bobnarski ritmi in potem se vse skupaj vrne v opite sludge vode, kjer te zadeva ponese na že poznana tla.

Osebno, iz mojega stališča, pa vrhuncu albuma definitivno pripada skladbi Reaper Christ, kjer se instrumentalno zadeva odvije polovico v smeri HC skupin, kot so Disembodied, na drugi polovici pa dobimo zloben prizvok mešanja med Eyehategod ter Black Tusk. Vokalno pa, kot že veste, se vse vrti okoli krikov.

Po večkratnem poslušanju lahko trdim in priznam, da je Opium Morals najboljši izdelek skupine Seven Sisters of Sleep, ker roko na srce, fantom je uspelo v svoje skladbe vnesti še dodatno težino in ključne segmente ostalih žanrov, kot so npr. določeni kitarski prijemi, katere smo recimo večkrat slišali pri Crowbar in tudi pri Eyehategod.

Z Opium Morals so Seven Sisters of Sleep dokazali, da se razvijajo v skupino, katera s časom samo raste in ne potrebuje nobenega dodatnega reklamiranja, kajti čas prepoznavnosti je sedaj, ker verjamem, da se jim bo z Opium Morals prepoznavnost povečala.

twitter facebook