recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

13. 5. 2011  Obscura - Omnivium  (Relapse Records, 2011)
Skladbe so bolj strukturirane, kompleksnejše, ravno tako besedila, ki temeljijo na delu filozofa Friedricha Schellinga in njegovega videnja povezave med naravo in spiritualnim svetom.

 

Ste naveličani čakanja na novi Necrophagist album? Jaz tudi! Vendar nimamo kaj jamrati, saj nas vsako leto preseneti vedno več tehničnih death metal skupin. Obscura so nas že leta 2009 presenetili z albumom Cosmogenesis, ki je seveda spominjal na Necrophagist, v nekaterih delih celo na Cynic.

Z Omnivium je prišlo do neke smiselne nadgraditve. Skladbe so bolj strukturirane, kompleksnejše, ravno tako besedila, ki temeljijo na delu filozofa Friedricha Schellinga in njegovega videnja povezave med naravo in spiritualnim svetom. Skozi album se dinamično odvije 9 skladb, ki se spreminjajo s tempom in ritmi, tako da ni ravno konstantnega Necrophagist šusa. Težava se pojavi, da si skladbe težko zapomnimo. Ne glede na blaste, ki dosegajo hitrost 260 BPM, osemprstne tapping solaže, izrazite fretless bas linije, je potrebno album dati kar nekajkrat čez, da nam zleze pod kožo. S prvo skladbo ni težav, saj ima prijetni akustični intro, ki spominja na kako prijetno skladbo od Metallice. Malce krajša tehnikalija se odvije na naslednjem komadu Vortex Omnivium, nato pa sledi umiritev s počasnejšim, skorajda doomerskim Ocean Gateway. No, sledi še kar nekaj brutalnosti, med drugim izstopa kompleksni inštrumental A Transcendental Serenade. Malce grenak priokus dobi Obscura s skladbo Celestial Spheres, ki se preveč spogleduje z black metalom, kar je bolj posledica pevčevega stranskega projekta Thulcandra, ki je nekakšen poklon Dissection. Pevec Steffen Kummerer temu primerno posega po kričečih vokalih, vendar tudi kruleža ne zanemarja, ravno tako čistega vokala a la Cynic, ki je uporabljen predvsem za atmosferične dele, ki so narejeni s nedistorziranimi kitarami in kančkom klaviatur.  

Omnivium je nedvomno nek korak naprej. Edini problem, ki se pojavi, je ta, da kljub kompleksnosti celota deluje malce razvlečeno, še posebej določeni solo vložki so predolgi. Obscura so si verjetno želeli tehničen death metal predstaviti na nekakšen epski način, vendar za bo potreben še kakšen korak naprej, da bo zvenelo prepričljivo.

Avtor:
twitter facebook