recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

recenzija

1. 6. 2012  The Mars Volta - Noctourniquet  (Warner Bros, 2012)
Morebiti bodo poznavalci nad tem albumom razočarani, ker se je skupina odmaknila od svojih začetkov. Po drugi strani pa dobiva album precej odobravanj, ker so se približali At the Drive-in, prejšnji skupini Omarja in Cedrica.

The Mars Volta sta se poprej s petimi albumi zapisala v glasbeno zgodovino kot skupina, ki ne pozna meja. TMV je skupina, ki ne jebe nobenih pravil in to jo dela zelo posebno. In po petih albumih kompliciranja, kljub temu, da je bil prejšnji album Octahedron označen za najbolj preprostega, sta TMV napovedala, da bo novi album Nocturniquet preprost in poslušljiv. Baje! Ustanovna člana skupine, kitarist Omar Rodríguez-López in vokalist CedricBixler-Zavala, sta trdila, da bo album punkerski. Po vsem tem, ko je bil TMV znan kot izredno eksperimentalen bend, ki inkorporira elemente hard rocka, jazza, bluesa, psihadelike, progresivnega rocka, elektronike itd. (tu bi lahko res našteval v nedogled). TMV po vsem tem najavita preprost, punkerski album, kot da sta Omar in Cedric vsega naveličana.

O kakem punkerskem pridihu je sprva težko govoriti. Otvoritvena skladba postreže z abnormalno mero čudaštva, ki se kaže predvsem v »elektronskem« refrenu in izrazitim visokim vokalom Cedrica. Kljub občasno neznosnemu vokalu Cedrica se kmalu izkaže, da so vokali narejeni na večji spevnosti kot poprej, vokalne linije so dodelane do perfekcije. Kitarist Omar pa se zopet izkaže z domiselnimi prijemi, včasih pa se postavi v ozadje in tvori kakšne čudaške efektirane zvoke, ki podajajo skladbi misteriozno atmosfero. O kakšnem preprostem punk-rock bobnanju pa ne duha ne sluha. Nocturniquet kljub svoji »preprostosti« premore več jazzerskih vzorcev kot marsikatera metal skupina. Vsaka skladba na albumu stoji zase.

Recimo, skladbo The Malkin Jewel bi lahko opisal kot soundtrack pretirani prekrokani noči oz. tistemu stanju pijanega človeka, ko majavo hodi domov dolge kilometre in se bo vsak hip zgrudil na tla od same izčrpanosti. Skozi album se skupina potrjuje, da se noče ponavljati, najbližje »standardnim« TMV pa je tu recimo skladba Molochwalker, kjer Omar izstopa s svojim rockerskim pridihom.

Pomembna komponenta Nocturniquet so balade, ki ne zavzemajo malega prostora. A tu ne gre za tiste MTV rock baladice, ki jih človek zavrti punci, preden se jo podre. Seks ob TMV bi mentalno zmešal še ne vem kakega seksualnega manijaka. Namreč, TMV sprva lahko uporabijo nežno kitaro, ljubeč vokal in nezahteven boben, a balada tu zelo hitro uide z nadzora. Pojavijo se psihadelični vložki, ki bi ritem seksa zelo zmedli, tudi zaradi nenavadne spremembe ritma. Vzemite se za primer Empty Vessels Make The Loudest Sound in fenomenalnega In Absentia. Pri slednjem sprva ne deluje, da gre za balado, a kasneje deluje, kot da bi bila dodana še ena skladba – pozitivno nabita balada.

Po mnogih poslušanjih se nekako pokaže, kaj sta Cedric in Omar mislila s tem, da ja album punkerski. Omar je opisal Nocturniquet tudi kot futuristični punk. Mogoče je bil pod vplivom kiberpunk romanov … Torej, album je narejen na krajših skladbah, kar pomeni, da ni 15 minutnih skladb, ki bi delovale, da so umetno podaljšane z improviziranjem. Namreč, nekateri skladbe imajo izstopajoč refren, pa tudi same strukture niso ravno komplicirane. Tu je na primer precej prepričljiva zaključna skladba, Zed and Two Naughts.

Glavno težavo albuma vidim v zadnji tretjini albuma, ki zaradi pomanjkanja udarnosti deluje zaspano, izstopa pa le kakšen elektronski vložek.

Morebiti bodo poznavalci nad tem albumom razočarani, ker se je skupina odmaknila od svojih začetkov. Po drugi strani pa dobiva albuma precej odobravanj, ker so se približali At the Drive-in, prejšnji skupini Omarja in Cedrica.

Če podpirate eksperimentiranje, prepletanje različnih žanrov, kontroliranje kaosa na res nenavadne načine, potem vam poslušanje novega izdelka The Mars Volta toplo svetujem. Definitivno pa TMV brez pomisleka označim kot ekstremne in nevsakdanje. TMV je uspelo že šestič, pa tudi če gre za bolj preprosto godbo, se najdejo predeli ali celo skladbe, ki enostavno šokirajo (ali pa provocirajo).

Avtor:
twitter facebook