recenzije

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

banner
banner

recenzija

27. 2. 2013  Heretic - New Era  (samozaložba, 2013)
Vsekakor moderno, a žmohtno, z jajci in kljub predvidljivim delom, zelo sveže in učinkovito. Nova era je tu – and apparently, it won't suck!

Včasih se zdi, da v času vseprisotnih kamer, socialnih omrežij, pametnih telefonov nič ne more uiti našim vsakdanjim radarjem – interesom, pogledom, zahtevam, hrepenenjem, željam. Ko se nam že zazdi, da tudi na glasbenem področju nič ne more uiti mimo …

Osredotočimo se le na Slovenijo: bendi danes nastajajo kot gobe po dežju in za večino vemo, kdo so, kaj igrajo itd., še preden objavijo prvi oglas na kakšnem forumu, na Facebooku/Twittru ali kje drugje.

Zato sem bil toliko bolj pozitivno oz. sploh presenečen, ko sem se zavedel, da je bend z imenom Heretic, ki prihaja iz Slovenskih Konjic in je na sceni aktiven že kar precej časa, bil tik pred izidom plate New Era. Res je, da modernejšim žanrom na Slovenskem ne dajem toliko pozornosti, kot sem včasih, ko sem komaj čakal na koncerte/izdaje bendov Curse Of Instinct, Elodea, Kill The Routine, Entreat. in mnogim drugim. A da človeku skorajda uide kaj takega – ja, če me ne bi sami opozorili, bi še zdaj verjetno samo strmel kot ''tele v nova vrata''.

Moderni metal je v Sloveniji še kako močan – pa naj gre za melodični death metal, metalcore, deathcore ali pa zmetalizirani HC. Ferociuos Mind, Vasectomy, The Betrayal, Veto, Embrace Of The Violent, Within Destruction (ok, slednji so na skrajni meji, a vseeno), Inmate, Last Day Here in mnogi drugi, ki so – pa naj vam bodo zvokovno všeč ali ne – sposobni posneti plato, ki ima soliden zvok, se promovirati, narediti res dobre naslovnice in še preden veste, kje so in zakaj so in kako so sploh uspeli uiti vašem radarju, že imajo pogodbo s kakšno tujo založbo, se promovirajo v Metal Hammerju in nasploh raje igrajo po tujini.

Malce sem zavil. In ne – nisem (več) fen tega žanra, vsaj ne več v tolikšni meri, kot sem bil nekoč. A Heretic so me z albumom New Era prepričali. Od prvega komada dalje je New Era album, za katerega vem, da bo v mojem predvajalniku kar nekaj časa. Zakaj?

Čeprav ne stavijo toliko na hitre ritme, znajo začuda masivne, počasne dele, predstaviti kar zanimivo, na trenutke (morda samo zaradi kakšne mini in nepričakovane kombinacije v razporeditvi tonov/udarcev) celo inovativno. Ne morijo, u glavnem. Poslušanje albuma razkriva stvaritev, ki ponuja komade, ki morda na prvi zvok delujejo tipično, narejeni na isto kopito, ki se morda ponavljajo med seboj znotraj tega enega albuma, a potem se poglobiš (in v slučaju albuma New Era to ni predstavljajo prisilo, temveč užitek) in ugotoviš, da si res že slišal te neke Unearth/KSE/At The Gates riffe in da je vokal precej surov (na trenutke res spominja na boljše čase The Haunted – tiste z Dolvingom na vokalu), pri clean delih pa ne zveni gay, da so bobni vzeli breakdowne in beatdown dele kakšnih Chimaira, Bleed The Sky ali celo Throwdown in jih ponudili v malce drugačni, čeprav kar domači kombinaciji … Ampak – začuda to ne zveni tako kot običajno.

Priznam, zmedeno deluje ta moja recenzija. A lahko vam povem, da album ni zmeden. Je močan, jasen, udaren. Je posnet tako čisto, da se sliši vsak detajl, a hkrati zveni umazano in robustno. Bend postreže z vsemi prijemi, ki ste jih pri tej sceni vajeni (tudi na besedilnem področju, čeprav med teksti obstajajo tudi izjeme!), a jih očitno razporedi, predstavi in odigra na malce drugačen način.

Če mu le daste priložnost.

Edini minus je pač ta, da ne morete mimo občutka, ki vas opozarja, da ste to že slišali, ki vas zabava, ko skorajda magično ugotavljate in ugotovite, kakšni deli pesmi sledijo znotraj posameznega komada. In mogoče zavedanje, da na evropski ali ameriški ravni tak izdelek ima morda še preveč konkurentov.

A lahko si kralj tudi zgolj na domačih tleh, pa se pohvališ, da si pač kralj.

Vsekakor moderno, a žmohtno, z jajci in kljub predvidljivim delom, zelo sveže in učinkovito. Nova era je tu – and apparently, it won't suck!

twitter facebook