recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

30. 6. 2013  The Rival Mob - Mob Justice  (Revelation Records, 2013)
Je nujno zlo za oboževalce vseh starosti jeznega žanra.

Prevečkrat sem se ponavljal in razglabljal o tem, kako je HC izgubil svoj čar in pomen. Prevečkrat sem se tudi ponavljal, da na celotni HC sceni obstaja le malo skupin, katere še vedno držijo celotno sceno po konci.

Dandanes je redkost že prejeti dober in kvaliteten album, ko pa omenjeni album izide, nas doleti na način ''All Guns Blazing'' oz. nam čeljust pusti nekje pri tleh.

Če Profanity spremljate vsakodnevno, ali pa tedensko vidite, da nas zadnja leta HC izdaje praktično ne zadovoljijo in so v večini bore dolgočasna.

Pač tako je.

Ampak ne glede na to, da nas skupine ne presenetijo, nam manjšina ponudi več, kot vsi ostali skupaj.

In med tisto manjšino pa najdemo tudi The Rival Mob.

Omenjena skupina se še vedno drži načel igranja HC zvrsti, ki so ''straight forward'', agresivna in pa nasilna – se pravi takšna, kot smo jih vajeni in jih hočemo slišati še in še.

The Rival Mob so v preteklosti svojo jezo pokazali že pri albumu Raw Life (2009) in jo nadaljevali tudi pri izdaji iz leta 2010 pri albumu Hardcore For Hardcore.

In sedaj v letu gospodovem 2013 nam ponujajo nov izdelek, imenovan Mob Justice, ki pa je izšel preko legendarne HC založbe Revelation (katera pa še vedno blesti, kot založba, ki nam je dala izdaje skupin kot so Gorilla Biscuits, Youth of Today, Judge, Morning Again, Himsa, … ).

V svetu, poplavljenem z razno raznimi ''kvazi'' HC skupinami, ki temeljijo na kretenskem odnosu do sveta in mislijo, da so v povsem drugem žanru (vemo, da večina misli, da so v rap/hip-hop vodah), nekje v ozadju ždi in se prebija naprej album Mob Justice.

So se The Rival Mob prepustili toku in se začeli obračati in delati po receptu novodobnih HC skupin?

NE, album Mob Justice je daleč od tega in to nam skupina pokaže že v prvih sekundah uvodne skladbe Intro/Grunt.

Lahko bi uporabil izraz ''You Had Me At Hello'', ker kot sem že omenil skladba Intro/Grunt ne bo pustila nobenega na cedilu. Uvodna minuta bo marsikoga spomnila na prve korake žanra HC punk. Močan vpliv bas kitare in pa srednje hiter tempo bobnov, ki pa se kaj kmalu prelevi v hitro bobnanje in jeznimi besedili in močnimi kriki iz strani vokalista Brendana Radigana.

Seveda pa ni to samo prva skladba, ker recimo Fake Big, Boot Party, Through Control, nam postrežejo

s pozabljenim zvokom jeze in besa – čista klasika.

Nekatere pa bo recimo tudi navdihnila k ponovnem poslušanju starih albumov kultnih skupin skladba The Brutes of Force.

Zadeva je povsem enostavna, recimo če ne bi vedel oz. ne bi poznal omenjene skupine, bi The Brutes of Force definitivno zamenjal za skladbo skupine Slapshot.

Je izpeljana po vzorcih jeze in hitrosti prevečkrat omenjene zvrsti.

In ponovno lahko uporabim besedo klasika!

Album Mob Justice je eden izmed tistih albumov, ki diši po agresivni Bostonski sceni in resnično ne bo razočarala nobenega izmed vas.

Je nujno zlo za oboževalce vseh starosti jeznega žanra.

twitter facebook