recenzije

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

banner
banner

recenzija

31. 3. 2013  Kvelertak - Meir  (Roadrunner Records, 2013)
Izbor med top 3 najboljše izdaje letošnjega leta? Za sedaj definitivno št. 2, ker mogoče št. 1 še pride.

Skupine ni treba predstavljati, ker verjamem, da jo večina od vas pozna in veste, kdo ali kaj so Kvelertak.

Dobra tri leta nazaj so nam s prvencem imenovanim Kvelertak pokazali, kaj pomeni mešati black metal, HC, rock ter malenkost punk rocka (res malenkost) in iz tega narediti ne samo takratni album leta ampak tudi to, da ni treba imeti angleških besedil, da dobiš svetovno prepoznavnost in slavo ampak, da se lahko držiš materinega jezika in pokažeš, da lahko uspeš tudi tako, da te večina poslušalcev niti ne razume (kot večina black metal skupin).

Tri leta po prvencu pa smo priča novi izdaji imenovani Meir (Google Translator izpiše prevod več – zakaj je temu tako verjetno ve samo skupina) in vprašanje ali lahko presežejo album Kvelertak?

Je to mogoče?

Seveda si sledijo vprašanja, kot so …

Kaj narediti posebnega, da si bodo oboževalci album zapomnili?

Ali od sedaj prepevati v angleščini ali ubrati ponovno pot v norveščini?

Ali namesto sove uporabiti kozla?

Nositi Burzum majice ali mogoče tokrat Turbonegro?

Kako pristopiti do novega materiala?

KAKO?

(problem majic je bil rešen, tako da so kombinirali med dnevi po dnevih – ponedeljek Burzum, torek – Turbonegro, sreda – Taake, …)

In sedaj odgovor na skoraj da vsa vprašanja…

Kvelertak so ubrali popolnoma enako pot kot pri pri prvencu, se pravi produkcija pri Kurtu Ballou v

Godcity Studios,  Baizley pri naslovnici ter žanrsko mešano kot pri prej omenjenih slogih igranja.

Pa gremo po vrsti…

Vizualno je zadeva kvalitetna, kot se za dela Baizleya spodobi in je nekako podobna pri izdaji skupine Kvelertak – enkratno.

Slušno pa…

Album Meir odpre skladba Åpenbaring, kjer takoj zasledimo, da produkcija ne trpi in bomo skozi celoten album definitivno uživali in nam oči ne bodo ''trzale'' od prekomernega hreščanja.

Če pogledamo najprej vokale …

Ni sprememb. Še vedno dobimo tiste vrhunske in prepoznavne krike krike, ki so nam tri leta nazaj noreli v ušesih, glasbeno pa je pri uvodni skladbi mogoče razlika, da je zadeva bolj močna iz vidika umazanega rocka.

Težki in hitri ''riffi'' in pa seveda mešanje med black metalom ter HCjem – vrhunsko in pa seveda definitivno unikatno glede na to, da omenjeno mešanje zanjo narediti le redki in med njimi seveda so najbolj prepoznavni Kvelertak.

Podobno se nadaljuje tudi pri Spring Fra Livet (zveni precej black metal), kjer se podobnost od uvoda samo nadaljuje – je tisto, kar smo pričakovali.

Po dveh skladbah je vidno, kaj pričakujemo, ampak še vedno ni zadeva boljša od predhodnika v primerjavi prvih dveh skladb (Mjød – druga skladba na Kvelertak albumu jih žal zasenči).

Pri tretji skladbi imenovani Trepan pa se Meir že približa prvencu. Uvod je popolnoma black metal obarvano igranje, kjer se čuti, da so fantje veliki oboževalci black metala in pa hkrati tudi poskočnih ritmov nam vsem ljubih Turbonegro (govorim iz osebnega vidika).  Vokalno pa, kot že rečeno ne pričakujete sprememb, ker se kriki super vlijejo s skladbo  - in ne samo pri omenjeni skladbi, ampak na celotnem albumu.

Nadaljevanje albuma pa se tudi na podoben princip tudi nadaljuje, je na prvi pogled povsem identičen predhodniku po drugi strani pa niti ne,  da poenostavim – je Kvelertak in je dober za ''popizdit''.

Če vas je ves čas skrbelo, da bodo fantje pri Meir popustili in se bolj osredotočili na novosti naj vas pomirim, da ni tako, kajti zadeva je tisto, kar ste pričakovali, je Kvelertak in je prekleto dobra.

Izbor med top 3 najboljše izdaje letošnjega leta? Za sedaj definitivno št. 2, ker mogoče št. 1 še pride.

twitter facebook