recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

18. 5. 2014  Backtrack - Lost In Life  (Bridge 9 Records, 2014)
Je pa res, da Backtrack igrajo dober HC iz ulic New Yorka, in mirne volje lahko zatrdim, da je Lost In Life dober album, ni pa presežek.

Mladi upi NYHC scene Backtrack se dve leti po kultnem prvencu Darker Half vračajo nazaj v borbo z novim orožjem imenovanim Lost In Life.

Če govorimo o NYHC, vemo vsi, da kakšnega kompleksnega in kompliciranega igranja ne pričakujemo, ker se vse skupaj bolj ali manj obrača na mid tempo bobnanje, agresiven pristop vokalov, thrash/mosh riffi in pa breakdown na ''svake kvatre''.

Je pač NYHC, katerega nekateri obožujemo, drugi pa pač ne, zatorej vsi novodobni ''eksperimentalci'' HC žanra in skupin a la Being As An Ocean in njim podobnim, prenehajte z branjem, ker tukaj ne boste prejeli nobenih post rock pasaž, niti ne boste uživali v ''spoken word'' segmentih o vašem odrešeniku – ker ponavljam, gre za agresijo skozi glasbo in ne za hvalospeve brez kakršnegakoli cilja.

Lost In Life se odvije v 12 skladbah oz. v 30 minutah, kjer so skladbe med seboj instrumentalno povezane. Ne sedaj, da gre za koncept, ampak podobnost, ker je recept povsem enak pri vsaki skladbi (upam, da niste pričakovali sprememb znotraj NYHC, glej ostale skupine in diskografijo je enako, odvisno je samo, kateri album ti ponudi večjo agresijo).

Uvodna Their Rules nam ponudi tipično HC skladbo, ki instrumentalno spominja na kasnejše izdaje Agnostic Front. Udarno ter ''jebeno'' težko, kar nam dokazujejo tudi pri mosh momentih skozi celotno skladbo.

Kot rečeno, povsem ''razpizdeno'' in usklajeno z vokalom tipa Trapped Under Ice.

Tradicionalen pristop pa se čuti skozi večino skladb (Play Safe, Right Thing, Rot In Your Race, …),kjer gre za tipičen NYHC in smo priča mid tempo bobnanju, vokalni bes ter mosh kitarsko preigravanje skozi naštete skladbe.

Konkretno, dinamično in pa osvežujoče v času pozabljenega smisla za kreiranja dobrega HCja.

Edino, kar lahko rečem v sklopu sprememb, je pri skladbah Wash Away ter Nailed To The Tracks, kjer v svoj HC Backtrack vključijo še južni pridih oz. southern metal. Prva asociacija je defintivno Down, ampak se v celoti lažje primerja z angleškimi Brutality Will Prevail, kateri so v tem času že poznani, da mešajo Down ter HC, in rezultat lahko slišite pri njihovih albumih – je pa res, da je vse odvisno od okusa poslušalca, mogoče bo nekatere zmotilo, druge pač ne.

Lost In Life nam ponudi pričakovan in konkretno dober izdelek, katerega je bilo, roko na srce, pričakovati. Priznam, da je bil prvenec Darker Half malce bolj napreden in še vedno trdim, da gre za njihov najboljši album.

Je pa res, da Backtrack igrajo dober HC iz ulic New Yorka, in mirne volje lahko zatrdim, da je Lost In Life dober album, ni pa presežek.

twitter facebook