recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

2. 9. 2013  Queens Of The Stone Age - ...Like Clockwork  (Matador Records, 2013)
Če odštejemo 3 skladbe, gre pri …Like Clockwork za precej dolgočasno izdajo, ki ni presegla tistega, kar smo 6 let praktično čakali. Žal!

Minilo je kar 6 let preden so Josh Homme in klapa ponovno izdali nov album, in kot sami veste, se v dobi 6 let marsikaj lahko spremeni.

Omenjenih 6 let je bilo za Queens Of The Stone Age kar težko saj so v tem času zamenjali bobnarja, kar v prvi fazi niti ni tako težko - najti nekoga, ki zna preigravati njihove skladbe, je ultra oboževalec in pozna praktično njihovo celotno diskografijo.

Večji šok je oboževalce presenetil, ko so leta 2008 podali novico o vprašljivem skupnem nadaljevanju. Seveda je vsak od članov dejaven v stranskem projektu, in tako je sčasoma tudi vsak postavil QOTSA na stranski tir.

Kakorkoli že, kar nekaj ovir je bilo postavljenih za QOSTA, ampak so jih v prej omenjenem roku odstranili dokaj uspešno.

Predhodnik albuma …Like Clockwork, imenovan Era Vulgaris (2007), nam je ponudil kar precej hitov (med njimi Sick, Sick, Sick, Make It Wit Chu, …) in je bil eden izmed boljših albumov v njihovi diskografiji.

Vprašanje, katero muči vsakega od nas je, ali je po dolgem čakanju  …Like Clockwork identičen predhodniku ali je samo eden izmed tistih albumov, ki je pač moral iziti, da ne bo kdo komentiral, da so ''dali odpoved''.

Poglejmo album podrobneje.

Uvodna skladba, I Sat By The Ocean, nam postreže z izredno nežnim igranjem inštrumentov, ki ti hitro zlezejo pod kožo. Je povsem pričakovana skladba skupine, ki jo dobro pospremijo otožna besedila.

V nadaljevanju albuma se zgodi marsikaj presenetljivega, in sicer pri skladbi Smooth Sailing, kjer dobimo mešanje med garažnim rockom in funkom. Mogoče malce manj dobrodošla in mogoče na prvo žogo malce preveč vsiljiva.

Premalo potenciala in preveč ''nadutosti''.

Zanimivost na albumu pa pripada skladbi Kalopsia, kjer je za zvezdniški pristop poskrbel Trent Reznor (Nine Inch Nails) in njegov prepoznaven industrial pristop. Če poznate izdaje in skladbe NIN potem vam bo Kalopsia pisana na kožo, ker se povsem nagiba na elektronsko balado znanih ritmov, predhodno izdanih albumov industrialnih legend. Po drugi strani pa je težko reči, da ga bodo oboževali privrženci QOTSA.

Med boljše skladbe na albumu se uvršča Fairweather Friends, ki bo marsikoga popeljala 10 let nazaj, in sicer na album Songs For The Deaf (2012). Je tisto, kar se pričakuje od njih in pa sploh od Homma. Kvalitetno in pa prepoznavno.

…Like Clockwork bo marsikdo dojel kot pomanjkanje inspiracije in energije, ker se na njem ne bo našla nobena dovolj hitra skladba in tudi je težko se je nanj navaditi.

Če odštejemo 3 skladbe, gre pri …Like Clockwork za precej dolgočasno izdajo, ki ni presegla tistega, kar smo 6 let praktično čakali. Žal!

Avtor:
twitter facebook