recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

24. 11. 2013  Pearl Jam - Lightning Bolt  (Republic Records, 2013)
Lighting Bolt je več kot le dober in vreden vaših ušes, če mu boste le dali priložnost.

Težko verjetno, ampak od prvenca skupine Pearl Jam Ten je že 22 let, kar pomeni, da je album polnoleten po celi obli, tudi v tistih ameriških državah, kjer do 22. leta nisi mogel kupiti alkohola, pištolo pa.

Temu primerno oz. ob polnoletnosti prvenca pa je ena izmed najbolj prepoznavnih grunge skupin izdala album št. 10.

Lightning Bolt je okvirno težko opisati, zato bom skušala vsako skladbo posebej obrazložiti (my way) in vam razbliniti vse dvome.

1: Getaway

Uvod v album, imenovan Getaway, nam postreže s srednjo hitrostjo inštrumentov, bolj v smeri alternativnega rocka iz 90-ih. Instrumentalno dober in nič več kot to. Skladbo vidim bolj v vokalu in besedilih, in sicer bo večino poslušalcev ponovno prevzel vokal Eddie Veddra in pa njegova besedila, ki se tokrat dotika vodij religijskih inštitucij (Put All Your Faith In No Faith, Holy Rollers Sitting With Their Backs To The Middle, … I Got My Own Way To Believe, It's Ok.). Čar izražanja, ki ga zna dobro opesniti, samo Eddie Vedder.

2: Mind Your Manners

Omenjena skladba pa spada med same vrhunce albuma, saj gre za povsem punk rock igranje, kjer najbolj do izraza pride bobnanje Matta Camerona. Je polna energije in brez kakršnekoli pavze oz. brez časa za pomiritev - super igranje pomešano z melodičnim in kričečim vokalom.

3: My Father's Son

Ena izmed najbolj sarkastičnih skladb, ki jih je Vedder spisal v celotni zgodovini. Igranje je samo po sebi dobro in zelo »catchy«, ampak ga spet nekako najbolj nadgradijo, kot že rečeno, besedila (Father You're Dead And Gone And I'm Finally Free To Be Me, Thanks For All Your Fucked Up Gifts For Which I've Got No Sympathy).

4: Sirens

Končno na vrsto pride tudi balada malce bolj močnejše narave. Je iskrena in mogoče spominja na močnejšo verzijo skladbe Low Light, ampak ima v sebi malce Pink Floyd recepta. Skrivnost? Vedder je inspiracijo za skladbo dobil dve leti nazaj, in sicer na koncertu Rogerja Watersa, ko so preigravali album The Wall (Pink Floyd). Sirens razkriva Vedderja v svoji najboljši luči in v izžarevanju njegove filozofije.

5:Lightning Bolt

Št. 5 oz. naslovna skladba Lightning Bolt pa nam ponovno prinese podobno zadevo, kot uvodna Getaway. Je sicer alternativni rock, ampak tokrat Vedder malce izostane, ker gre le za povprečno igranje, ki smo ga slišali pri zadnjih izdajah Pearl Jam. Nič posebnega, a tudi slabega ne – monotona povprečnost.

6: Infallible

Če sem že omenjala vrhunce pri skladbe Mind Your Manners, lahko to ponovim pri Infallible. Tukaj, pa nas Pearl Jam vrnejo na Ten ter Vs.. Klasično preigravanje grunge žanra, kjer se izmenjujejo močne kitare in jih sčasoma nadomestijo melodije. In za ''cherry on top'' nas doleti še nostalgičen Vedder pristop in pa besedila (By Thinking We're Infallible, We Are Tempting Fate Instead). Bolje ne more biti.

7: Pendulum

Če ste privrženec albuma Backspacer, pa boste pri Pendulum prišli na svoj račun. Omenjena skladba je bila namenjena objavi na Backspacer albumu, ampak se jo je skupina odločila izpustiti in album izdati brez nje. Mogoče smo ponovno pri tistem scenariju, kjer ni sedaj prav nič inovativnega in gre samo za alternativo skozi rock žanr.

8: Swallowed Whole

Ponovno smo pri srednje hitrem tempu igranja inštrumentov, Vedderjevi izpovedi in prepevanju What Lies Beyond The Grave, Time Will Come, Come What May. Sicer instrumentalno ponovno povsem povprečno, vokalno pa vrhunsko – kar prinese oceno 6 od 10.

 

 

9: Let The Records Play

Ena izmed najmanj privlačnih skladb, a prebavljiva glede na to, da gre za Pearl Jam. Preveč monotonega preigravanja in premalo energije skozi celotno skupino. Ameriška rock skladba in nič več drugega.

10: Sleeping By Myself

Poznavalci in oboževalci skupine ter solo projekta Eddie Veddra bodo v trenutku dognali, da gre za priredbo od njegove solo izdaje Ukulele Songs iz leta 2011. Skladba je sama po sebi že nosila polno žalost in otožnost posameznika, vendar pomešana skupaj z igranjem preostale skupine in inštrumenti, je zadeva še močnješe narave (žalosti) in nekako bolj pride do izraza. Je lepota bolečine skozi glasbo.

11: Yellow Moon

Interesantna in lepo tekoča skladba… iskreno pa prav nič posebnega.

12: Future Days

Za zaključno skladbo pa ponovno prejmemo balado. Inštrumenti so počasni in nalezljivi, besedila pa bolj ali manj temeljijo na vprašanjih, kaj lahko pričakujemo od prihodnosti. Vse skupaj malce asociira na Indifference iz albuma Vs., kjer se zadeva zaključi identično. Spada med svetlejše točke albuma in ni za zanemarjati.

Kot rečeno na samem začetku albuma, smo 22 let po prvencu priča albumu št. 10 (ironično se prvenec imenuje Ten), imenovanem Lightning Bolt. Sedaj zadeva ni ravno na nivoju albuma Ten, niti ni v rangu Vs., saj so se od tistega grunge zvoka skozi leta malce oddaljili in se bolj približali alternativnemu rocku, kar pa ste opazili tudi sami.

Ima nekaj grenkih točk oz. skladb, ki jih osebno nebi uvrstila na album, a ima pa tudi ogromno svetlih točk, ki album naredijo kvaliteten in dober.

Lighting Bolt je več kot le dober in vreden vaših ušes, če mu boste le dali priložnost.

Avtor:
twitter facebook