recenzije

Lacuna Coil

black anima

Enthroned

cold black suns

Hammerfall

dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

recenzija

24. 11. 2019  Bölzer - Lese Majesty  (Lightning and Sons, 2019)
Bölzer tu izstopata, a gotovo na bolj prefinjen način kot v preteklosti.

Bölzer ponujajo velezidajo. Izdajo kralja v obliki EPja ,,Lese Majesty‘‘. Ajd’, da poizkusim.

Najbrž je smiselno, da pojasnim moj dosedanji odnos z dvojcem Bölzer. Dolgčas mi je bilo ob poslušanju v živo in na albumu, pa v živo je blo precej sfušano in bedno. To je nekako to.

Tokrat me že produkcijsko in na splošno kar se tiče celotne zvočne podobe zadeva presune, ker zveni bolj izpiljeno in profesionalno. Meditativna narava glasbe in nenavaden kitarski melos mi ustrezata, saj že prva skladba postreže s spremembo v tempu in s hitrim blast beatom, kar je za moje pojme v takšni glasbi nadvse dobrodošlo.

Ambientalni prehodi, pomanjkanje basa in odprto vzdušje, kot bi stal na hribu, ki ga obdajajo zamegljene doline... Vzdušje je primalno, pogansko. Ob poslušanju imam pogosto občutek, kot bi si ogledoval dokumentarec, v kateremu se spopadajo vojske iz časov preden je krščanstvo preplavilo Evropo in so človeški vzgibi bili bolj primalni, manj filtrirani skozi standardno lečo vere, ki je kulturno poenotila Evropo. Nekaj podobnega velja tudi za black metal, kar se mi zdi hecno in kontraintuitivno glede na odnos, ki ga zvrst goji do organizirane religije. Kljub temu zadnja leta prevladuje versko oz. psevdo-klasično obarvan black metal, ki po vzorcu Watain, Funeral Mist, Ofermod ipd. pogosto uporablja zelo podobne glasbene in besedilne motive. Bölzer tu izstopata, a gotovo na bolj prefinjen način kot v preteklosti. Kar je prej bilo inovativno, ampak dolgočasno, Lese Majesty vse skupaj naredi odtenek bolje in profesionalno, kot sem navajen iz prvih EPjev. Ploščo sem preskočil, kar je mogoče bila krivica, saj Lese Majesty sploh ni slab izdelek.

Pesmi se vseeno odtenek več zlijejo skupaj, kot bi si želel, na področju bobna bi si vseeno želel malce več kot le tistega počasnega darkthronovskega blast beata. Kak prehod več bi sploh sedel, skeptično glede na šepav nastop, ki sem ga videl v Avstriji, me zanima tudi, kako delujejo hitri blasti v živo. A je zato vokal toliko bolj razgiban, kar je v ekstremnemu metalu prava redkost. Skratka, kar kul zadeva, ki mi daje vedeti, da si Bölzer z moje strani morda zaslužita novo priložnost.

twitter facebook