recenzije

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

Within Destruction

D E A T H W I S H

AmenRa

VI

Carpenter Brut

Leather Teeth

Watain

Trident Wolf Eclipse

Vasko Atanasoski

Pazi kuče

The Stone

Teatar Apsurda

Brujači

Ladanje

Panikk

Discarded Existence

Stuntman

The Scourge (7'' Flexi EP)

Morbid Angel

Kingdoms Disdained

Midnight

Sweet Death and Ecstasy

All Pigs Must Die

Hostage Animal

banner
banner

recenzija

25. 2. 2018  Carpenter Brut - Leather Teeth  (No Quarter, 2018)
Tako imamo danes, že konkretno v 21. stoletju, pravi retro-fenomen, v katerem radostno zbrcamo nazaj v življenje še tako mrtvega konja, ta pojav pa seveda ni zaobšel glasbenega sveta. Mogoče je zaobšel edino metal glasbo, saj tukaj svojevrsten "revival" sploh ni potreben z raznimi Manowar, Judas Priest in ostalimi fosili, ki že desetletja neusmiljeno gonijo eno in isto.

V zadnjem času (beri: zadnjih nekaj let) smo priča raznim re-animacijam iz 80ih in 90ih let prejšnjega stoletja. Tako kot razni Jugonostalgiki se ne moremo znebiti občutka, da so stvari včasih bile boljše kot danes, ob tem pa priročno spustimo kakšne manj prijetne detajle, kot recimo tihotapljenje raznoraznih osnovnih potrebščin čez mejo. Tako imamo danes, že konkretno v 21. stoletju, pravi retro-fenomen, v katerem radostno zbrcamo nazaj v življenje še tako mrtvega konja, ta pojav pa seveda ni zaobšel glasbenega sveta. Mogoče je zaobšel edino metal glasbo, saj tukaj svojevrsten "revival" sploh ni potreben z raznimi Manowar, Judas Priest in ostalimi fosili, ki že desetletja neusmiljeno gonijo eno in isto. 

Vseeno pa moram priznati, da le ni vse muha enodnevnica in da kakšen konj le ni bil še razpadlo truplo kot tale portal. Mogoče je samo malo dremal in je potreboval tisto brco v rit, da je iz sebe spravil še kaj koristnega, in v glasbenem svetu je spravil ven nov val synthwavea. Saj veste, to je tista glasba, ki je v 80ih letih bila prisotna v vsakem akcijskem filmu, ko so le ti bili še dobri. Ko si ob spremljavi cenene elektronske glasbe v prvih 5 minutah filma videl 3 pare joškov, 2 umora, 10 škatlic čikov in pripadnika neke manjšine kot stereotipnega zlikovca, si vedel, da bo dober film. Ne bom presenečen, če se je komu od vas ob teh spominih erektiral penis, saj se je meni tudi. Skoraj toliko, kot takrat, ko sem prvič slišal francoski synthwave fenomen Carpenter Brut.

Kdo sploh so Carpenter Brut? Carpenter Brut je Franck Hueso, francoski glasbeni producent, ki se je odločil, da bo združil sirasto elektroniko, metal riffe in horror filme. In to mu je uspelo že s prvo izdajo leta 2012, ki jo je naslovil kar EP I. Do leta 2015 sta izšla še EP II in EP III, vse to skupaj pa tvori prvo glasbeno trilogijo, poimenovano kar ... Ja, uganili ste. Trilogy. Izvirnosti mu definitivno manjka, vendar samo v besednjaku. Kljub temu, da žanr sam po sebi ne ponuja neke svobode, si jo je Carpenter Brut prilastil. Naredil je komade, ki kljub svoji potencialni prežvečenosti delujejo sveže in, kar je pomembneje, naredil je nastop v živo, ki vsebuje vse elemente njegove vizije, saj nastopa s kitaristom in bobnarjem ob različnih vizualizacijah iz horror filmov. Drznem si reči, da je Trilogy eden izmed unikatnejših albumov tega žanra; prvi minimalistični ritmi nam odprejo vrata v zlovešče vzdušje, ki pa se samo stopnjuje in elegantno začne prehajati iz enega vrhunca v drugega. Deluje kot glasbeni poklon vsem zajebanim zlikovcem iz horror sveta in ni čudno, da ima toliko oboževalcev tudi v metal vodah. 

Po treh letih in po številnih turnejah pa smo dobili svojevrstno nadaljevanje. Album Leather Teeth, ki je pred parimi dnevi izšel pri založbi No Quarter, je prvi del nove, še neimenovane trilogije, na albumu se nahaja 8 skladb, za vizualno podobo pa je tudi tokrat poskrbel umetnik Fortifem. Če smo z albumom Trilogy dobili komade, kot so Turbo Killer, Le Perv, Sexkiller On The Loose in Disco Zombie Italia, nas tukaj med drugimi čakajo Inferno Galore, Hairspray Hurricane, Beware The Beast in Leather Teeth. Čeprav se mi je album na prvo žogo zdel nekoliko šibkejši od prvenca, mi je z vsakim poslušanjem boljši, sploh pocukran komad Cheerleader Effect, na katerm kot vokalist gostuje tudi Garm (Ulver). Mogoče je album del svoje temačnosti zamenjal za zabavnost in za lase privlečene melodije. Če so začetno vzdušje črpali iz ameriških grozljivk, ga tukaj črpajo iz zaključnih scen filmov, ko črnsko-belski policijski tandem na koncu filma stisne slow-motion thumbs up gledalcem pred zasloni. In kljub cenenosti takšnega prizora, se dobro zavedamo, da smo ga nestrpno pričakovali celoten film. 

Carpenter Brut v poplavi synthwave bendov ostajajo moj favorit, z novo izdajo pa so še bolj zacementirali svoj položaj. Leather Teeth je mogoče bolj zabaven album, ampak vseeno pokaže zobe; usnjeni ali ne, z vztrajnim grizenjem bodo tudi vam prišli do živega. Če vam bodo ob zvokih synthov nabrekli nipeljni, se 8. marca zapeljite do Dunaja in jih preverite v živo. 

 

Avtor: Jovo
twitter facebook