recenzije

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

Malorshiga

Kvlt ov Vitis et Olea

Vitriol

To Bathe From The Throat Of Cowardice

Mgła

Age Of Excuse

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

banner
banner

recenzija

14. 8. 2016  VADER - Iron Times  (Nuclear Blast, 2016)
Že naslovnica nakazuje, kam pes taco moli.

Poljski death metal veterani Vader že več kot 30 let žgejo po vsem svetu in čeprav je po albumu Tibi Et Igni, ki je po mojem mnenju predvsem svež vetrič zaradi novega bobnarja, Jamesa Stewarta, nastopilo daljše obdobje turnej in predvsem obdobje, v katerem je izšel drugi del vaderjevskega poklona preteklosti v obliki tribute albuma Future Of The Past II – Hell In The East (tokrat so delali coverje poljskih klasičnih metal bendov iz 80-ih) ter v katerem so se Poljaki ozrli v preteklost z zanimivo arhivsko (CD+knjiga) izdajo Geneza Chaosu in še z verjetno fenom zanimivima kompilacijama Before The Age Of Chaos – Live 2015 in Live In Necro Reich (vse je izšlo prek Witching Hour Productions), to še ne pomeni, da bend ni bil pripravljen na nove stvari.

In medtem, ko čakamo na najnovejši dolgometražni album, nam Vader ponujajo EP Iron Times. Izdaja EP-jev med albumi je dobra strategija, s katero Vader učinkovito in v pravi meri kažejo, da so aktivni (kadar nimajo dolgih turnej, po katerih so znani), hkrati pa tudi ponudi malce neobičajno podobo Vader.

Če mislite, da je Iron Times EP namreč overtura v novo deathmetalsko poglavje Vader, je tokrat vse prej kot to. Že pogled na naslovnico, ki je delo istega človeka, ki je risal za Motorhead (in tudi Marduk), kaže, kam pes taco moli. Iron Times je več kot očitni poklon daljni preteklosti Vader. Pa ne samo zaradi Motorhead coverja (Overkill), ki ga možje odigrajo v svoji, malce hitrejši maniri. Že otvoritveni komad Parabellum namreč kaže, od kod izhajajo. Je res, da boste v komadu našli up-tempo death-thrash ritme in tudi blast-beat, a pomembno je to, da kitare več kot očitno vlečejo k Judas Priest, bendu, zaradi katerega je Vader sploh nastal (death metalski pridih so dobili s pojavo albuma Reign In Blood legendarnih Slayer).

Poklon Accept je komad Piesc I Stal (cover benda Panzer-X, projekta, v katerem sta nastopala tako Peter kot Spider iz Vader), ki je res tak, kot bi na nek način zarolali Balls To The Wall s poljskim tekstom.

Vrnitev k death thrash koreninam je predvsem komad Pray To The God Of War, ki je totalno klasično Vader, potem pa je tu še Overkill, ki ga pač zelo dobro odšpilajo, a izbor komada ni nič posebnega, saj bodo po Lemmyjevi smrti verjetno vsi živi delali Motorhead coverje.

EP je vsekakor zanimiv pokazatelj možnosti, ki jih odpira prihodnost Vader, vsekakor pa je tudi dobrodošel pokazatelj, da je bend poln idej in da pač še ni za v staro šaro, vsekakor pa se novega albuma in napovedane novembrske turneje s Hate Eternal ter Threat Signal veselim mnogo bolj.

twitter facebook