recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

17. 8. 2014  Owl - Into The Absolute  (Zeitgeister Records, 2014)
Mogoče je malce bolj priporočljiva eksperimentalnim entuziastom, kot pa ponosnim oboževalcem skupin Cannibal Corpse, Deicide, Morbid Angel, itd.

Atmosfera znotraj mnogih žanrov ni novost, ker jo v trenutnih časih uporablja več skupin različnih stilov. Ampak ali ste jo že slišali pri death metalu? Osebno ne oz. so se tu pa tam našli kakšni momenti pri nekaj skupinah, ampak to je tudi to (mogoče je pred tem, kaj obstajalo, ampak kakor sem že omenjal, kakšen pretiran death metal entuziast nisem).

Lansko leto pa me je presenetila atmosferična zmes death metala, katero sem našel po čistem naključju, in sicer pri dvojici imenovani Owl (verjetno me je kot prvo pritegnilo ime in potem še naslovnica).

Upanj pri lanskoletni izdaji You Are The Moon, I Am The Night nisem imel, ker sem se v poslušanje spustil povsem sproščeno in neobremenjeno, ker konec koncev bi se lahko vse skupaj obračalo na kakšne težke ''tehničarje'', katerim slušno nisem kos.

Seveda na moje presenečenje je bila zadeva vse prej kot pa tehnična in prav nič brutalna, kajti You Are The Moon, I Am The Night je vseboval težke atmosfere post metal žanra, ki so se skozi skladbo vlekle vse do 10. pa do 20. minute posamezne skladbe.

Dobro leto kasneje pa nam nemški dvojec pod psevdonimom Owl ponuja album, imenovan Into The Absolute. Če primerjam stanje pričakovanj iz lanskega leta in sedaj, lahko rečem, da se je obrnilo za 180 stopinj, kar je precej logično, glede na to, da je You Are The Moon, I Am The Night naredil korak naprej.

Ampak ali bo to držalo tudi za novost Into The Absolute?

V primeru vseh 4 skladb (1: Into The Absolute, 2: We Ascend As We Fall, 3: Apparition ter 4: Unearthly Arcana) se vse skupaj odvije podobno, a še vedno povsem drugače.

Uvodna skladba Into The Absolute nam za začetek postreže povsem tipičen zvok death metala stare šole. Tukaj oz. v tem primeru ne morem nič komentirati, ker kot rečeno, kakšen specialist za omenjen žanr nisem in mi začetek albuma ne prinese, kakšne potešitve znotraj poslušanja.

Se pa zadeva, kaj kmalu preobrne v povsem drugo smer, in sicer po tistem robustnem igranju se Owl ponesejo v zasanjano in povsem netipično stanje post rock žanra. Depresivne melodije se pohajajo med ambientalnimi vložki, in v trenutku mi na misel pride nelogična vizija skupine Mogwai, ki igrajo Entombed album Left Hand Path.

Into The Absolute drži pri končnem ambientalnem delu magično povezavo s skladbo št. 2, imenovano We Ascend As We Fall, kjer se iz post rock žanra konca skladbe Into The Absolute poveže z ''doomy'' sludge material povezan z energično atmosfero, ki jo dobro gojijo npr. Neurosis.

Sicer vsebuje še občasne srhljive klaviature ampak, to niti ni ključnega pomena, se pa na tiste momente dobro izpopolni.

Apparition ter Unearthly Arcana od prvih dveh odstopata samo v trenutkih oz. v izdihljajih agonije vokala in ''doomerske'' melanholije instrumentalnih segmentov, sicer še vedno vključuje zasanjanost prijetnih melodij post rock žanra in pa preostanek tegob ter teže počasnih žanrov.

Ne glede na to, kako sedaj gledate na žanre oz. kako so sprejemljivi do eksperimentiranja vašega najljubšega žanra, vam lahko povem, da je Into The Absolute nekaj povsem neobičajnega in mogoče daleč od celotnega sklopa death metala.

Je nekakšna popolnost, ki mi je v omenjenem žanru manjkala in verjamem, da jo boste po slišanem zgoraj navedenem albumu hitro vzljubili - v nasprotnem primerupa celo povsem zasovražili. Mogoče je malce bolj priporočljiva eksperimentalnim entuziastom, kot pa ponosnim oboževalcem skupin Cannibal Corpse, Deicide, Morbid Angel, itd.

twitter facebook