recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

27. 4. 2014  Aggressor - Imbalance Of Power  (samozaložba, 2014)
Spet se bom ponovil, ko rečem, da gre za tipičen HC izdelek, ki se v 7 skladbah in 16 minutah pokaže v najboljši luči brez olepšav.

Ob pomisleku na to, kakšna je lahko novost pri HC sceni, je prva misel ponavadi dvorezni meč, saj v trenutnem času lahko prejmemo dobroto, ali pa praktično katastrofo, ki žali lasten žanr in preostale skupine.

Kot sem že večkrat ponavljal, bom tudi tokrat, in rekel, da še vedno ni nič izgubljeno tudi na področju HCja in v to me konsistentno prepričujejo, skozi najtežji žanr, avstralski Aggressor, ki nas v svoj prvenec Imbalance Of Power spustijo v ring obkrožen z levi in vašimi najhujšimi strahovi.

Uvodno spogledovanje v nevarnost prejmemo pri Intro skladbi po pričakovanem receptu skupin, kot so Hang The Bastard, Harm's Way ter Dropsaw. Gre za kitarske solo vložke, ki se iz mirujočega in tihega stanja stopnjujejo v adrenalinsko postopanje destruktivnega razmišljanja.

Po instrumentalnem seznanjenju pa pri Upperhand preidemo na tipično prebijanje zidu z golimi rokami, kjer je prva instrumentalna asociacija ponovno Dropsaw, vokalno pa identično skupini Bitter End oz. na trenutke tudi na Biohazard.

Agresiji in destrukciji primerno nam Aggressor ponudijo tudi čaščenje prvega obdobja legendarnih Merauder (govora je o albumu Master Killer) pri skladbi Recognise The Lies, ki jo kljub okvirni primerljivosti na Merauder še vedno obda refleksija na Dropsaw in pa thrash solo vložek, pri čemer vemo, da svojo inspiracijo vlečejo tudi od Ringworm.

Besedila sicer niso težke kategorije oz. ne boste našli citiranja Slavoja Žižka ali pa spogledovanja s filozofijo, ker gre za ulično/lirično izpoved, katera najbolj pride do izraza pri skladbi Possession.

With The Ideals That You Motherfuckers Create Separate Myself From Your Traits, Follow My Path, Seal My Own Fate!

Spet se bom ponovil, ko rečem, da gre za tipičen HC izdelek, ki se v 7 skladbah in 16 minutah pokaže v najboljši luči brez olepšav.

twitter facebook