recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

recenzija

6. 9. 2013  Various Artists - Hail To Bombarder  (Grom Records, 2013)
Odličen tribute legendam (ex)YU-metal scene!

Če se spominjate moje recenzije reizdaje prvenca zasedbe Sarcasm, Crematory, sem tam nekako skušal vse skupaj povezati s tistim občutkom, ki ga budi in goji neka metal scena na bolj lokalnem nivoju. Ponovno se bom vrnil k temu.

Namreč, ne glede na to, ali nek metalec/metalka prihaja iz ZDA, Avstralije, Japonske, Irske, Južnoafriške republike itd., bo za svoje skorajda v 90 % vedno vzela Slayer, Metallico, Judas Priest, Black Sabbath, Iron Maiden ipd. A na lokalnem nivoju bodo vedno razlike, od kraja do kraja pač, kar je logično.

Če sem omenjal, kako v Sloveniji marsikdo s ponosom pogleda nazaj v čase odraščanja, v čase, ko so zastavo metala vihteli Pomaranča, Sarcasm, Xenophobia, Interceptor in še kdo drug, potem v bratskih republikah ni bilo nič drugače. Hrvaška je mogoče grabila Forces, Drinking Skull, Atomsko sklonište, Srbija Heller, Annathemo, Bloodbath, za Bosno in Hercegovino pa se spominjam samo enega imena – Bombarder.

In plošče Bez Milosti, ki nam jo je na kaseto posnel Gujda (ex-Štefka's Vomit, ex-Dickless Tracy, ex-TPD, ex-Debila Records). Na plati, ki je zvenela kot nekakšna verzija zgodnjih Venom, posneta pa še slabše in v ''naškem'' jeziku, pa me je najbolj impresionirala slika benda – mrki tipi z brkači, džekiji, čupami, poleg naslovov komadov (Glasnik Smrti, Spid Metal Manijak itd.) pa mi je v oko zapadel kratek info – produced by Spid Mustafson.

Mislim, kdo ne bi bil ponosen, da je del te scene, da smo tudi mi imeli nekaj, kar je bilo – kultno gledano – nam tako pomembno kot Švedom Bathory ali Dismember, Angležem Angel Witch, Američanom Vio-Lence, Nemcem pa recimo Darkness ali Mekong Delta.

Na nek podoben način vas v kompilacijo Hail To Bombarder počasi vabi (na zadnji strani knjižice) Milan Rakić, el jeffe založbe Grom Records, ki je stvar izdal kot metal entuziast, kot človek, ki ne pozablja, kaj mu je dala preteklost in to hoče dati naprej meni, tebi, vam, njim itd.

V knjižici je pojasnjen pomen zasedbe, ki so jo imeli za vsejugoslovanski metal bend, čeprav se morda kdo zdaj s tem ne bo strinjal. A to niti ni toliko pomembno – CD je delo strasti in le-ta se čuti vsako sekundo od prvega do zadnjega komada.

Hail To Bombarder je izbor bendov, ki so med letoma 2009 in 2013 posneli svoje verzije kultnih komadov zasedbe. In bendi, ki delajo tribute, prihajajo od povsod. Tu je kar nekaj srbskih bendov, kakšen bend iz BiH, gre pa tudi čez meje – na Češko ali pa celo do Norveške.

In večina bendov naredi res dobre coverje. Mogoče je najbolj čuden komad Moć od Abonos (jebat ga, klaviature niso Bombarder, če me vprašate), a to je zgolj eden od 16-tih komadov (da ne omenjam, da na koncu komad – novi! – ponudijo še sami Bombarder in – da! -, seka kot nekoč). Najbližje originalom, a mnogo bolje se približajo srbski Space Eater, Kuga, Infest, Vehementer, Nadimač ter Awaiting Fear, Horror Piknik, Mad Goya, ki kažejo, da so Bombarder mogoče zveneli thrashersko ali speedersko, a se njihovi komadi zlahka prelevijo v crossover napad ali pa death metal bombardiranje.

Češki Avenger naredijo odličen death black pristop, medtem ko Koldbrann in nihče drug kot mogočni Nifelheim (!!!) pokažejo, da tudi Skandinavci lahko pojejo slovanske tekste in da so Bombarder že svoje čase ustvarjali precej dober blackened thrash.

Bombarder so dejansko nazaj z novimi močmi, a vsi ostali bendi na tem CD-ju vam dajo vedeti, da so preden je šla Yuga v kurac, Bombarder kot taki ustvarjali res dober metal. Pa čeprav slabše posnet. Pa Spid Mustafson gor al' dol.

Odličen tribute, ki ga morate dobiti!

twitter facebook