recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

5. 5. 2013  Hierophant - Great Mother: Holy Monster  (Bridge 9 Records, 2013)
Bridge 9 so za eno izmed prvih izdaj prekleto presenetili, kajti od njih izdaje Hierophant zdaleč nisem pričakoval. Ne glede na to, da so v preteklosti izdali, kar precej nekvalitetnih izdaj, pri albumu Great Mother: Holy Monster vse skupaj zbledi in upanje, da bodo od sedaj naprej izdajali podobne izdaje je vse večje.

Tistim, ki ste dobro leto nazaj obiskali koncert ameriške zasedbe Deafheaven, skupine Hierophant ni potrebno predstavljati, kajti priča ste bili mešanja okultnih žanrov v živo.

Ostalim pa bom poskušal nekako na hitro opisati omenjeno skupino in njihovo kratko zgodovino.

Torej Italijanske sovražnike vsega svetega imenovane Hierophant sestavljajo 5 moških osebkov pri katerem vam bo eden izmed njih znan.

Ne mislim recimo sedaj znan, kot nekakšna zvezda oz. da bi se sprehajal po ulici pa bi se obrnil za njim in rekel ali ni to …. Ne, znan v smislu, da ste ga videli že v drugi skupini.

In v kateri skupini smo ga že srečali?

Torej govora je o Italiji in omenjali smo Deafheaven, se pravi da se moramo vrteti v vodah ''hipsterske'' glasbe.

Že kaj bolj jasno?!

Res je (predvidevam, da ste se spomnili), pri Hierophant gre za 1/4 italijanske norije imenovane The Secret.

In če govorimo o The Secret potem prav tako veste tudi, kako se bo okvirno žanrsko zadeva odvijala.

Hierophant igrajo recimo na podoben princip kot The Secret ampak za razliko v svojo norijo vključujejo več HCja, punka, crusta, sludga, skratka bolj so osredotočeni na več vej kot pa le recimo na black metal.

Do sedaj so nam že ponudili istoimenski album, kot skupina sama in sedaj tri leta kasneje nam ponujajo bogokletno novost imenovano Great Mother: Holy Monster.

Preden se spustimo poslušati album nas najprej preseneti kultna naslovnica, ki te že na prvi pogled prevzame in te definitivno začne zanimati, ali od albuma Great Mother: Holy Monster lahko pričakujemo, kaj več kot že slišano iz albuma Hierophant (2010) ali bomo ostali na istem nivoju kot poprej?

Na prvi pogled je zadeva povsem drugačna od prvenca, kajti skladbe so naslovljene precej interesantno in precej inovativno (za skupino omenjenega kova).

Prepričajte se sami…

1. Son of the New Faith

2. Son of the Tongue’s Prison

3. Son of Four-Hands Way

4. Son of the Carcinoma

5. Son of Egotistic Love

6. Son of the Public Castration

7. Son of the Cathartic Cave

8. Son of the Black Mirror

Že od samega začetka slišimo bistveno razliko od prvenca. Od prve skladbe dalje začutimo spremembi in sicer, kot prvo že v produkciji. Zvok je bolj čist in tako tudi skladbe pridejo bolj do izraza.

Uvod Son of the New Faith nam postreže z hitrim igranjem bobnov in pa temačnim objemom kitar, kar pa te ne prepriča še v vrhunec. Vrhunec nam ponudi šele vokal, ki se malenkost razlikuje od prvenca in sicer je bolj kričeč in bolj zlovešč. Kot temna sila HC zvrsti.

Dodobra se zadeva sicer tudi nadgrajuje pri drugi skladbi, kjer pridobi album še dodaten prizvok black metal zvrsti mešan z sludge vložki.

Med vrhunce albuma bi se težko odločil, ker gre za res vrhunec od skupine in enega izmed boljših izdelkov letošnjega leta, ampak če že bi prišlo do situacije pri,kateri bi se namreč mogel odločiti bi rekel, da je to Son of the Sathartic Cave, kjer nam možje v črnem ponudijo praktično vse žanrske pod veje za katere so se odločili igrati. Je HC, je black metal, je punk, je sludge metal, ….skratka je vse, kar ti srce poželi.

Bridge 9 so za eno izmed prvih izdaj prekleto presenetili, kajti od njih izdaje Hierophant zdaleč nisem pričakoval. Ne glede na to, da so v preteklosti izdali, kar precej nekvalitetnih izdaj, pri albumu Great Mother: Holy Monster vse skupaj zbledi in upanje, da bodo od sedaj naprej izdajali podobne izdaje je vse večje.

twitter facebook