recenzije

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

banner
banner

recenzija

23. 1. 2012  Aborted - Global Flatline  (Century Media, 2012)
Še pomnite tisti masaker v filmu Hellraiser III, kjer publika Boiler Rooma umre zaradi neštetih CD-projektilov? Isti efekt bo dala tale plošča – in za to je potreben le en CD – Aborted: Global Flatline.

Kdaj so že Aborted nazadnje izdali res dober album? Kaj dober, ampak tak album, da si ob njem vzel fotrovo motorko, jo nafilal z benzom, prižgal in prežagal VSAKOGAR, ki ti je prišel na pot?

Že dolgo ne (priznajmo si, da vsaka Aborted plata ponuja nekaj za vsakogar, a je očitna ločnica med ''KJE JE MOJA MOTORKA?!!'' platami – prvih 4 ali 5 plat – in med ''ZAKAJ STE MORALI ITI V DEATHCORE?!! NEEEE!'' platami – nekaj vmesnih, ki jih celo sam vokalist Sven De Caluwe hoče pozabiti).
To se je spremenilo z albumom Global Flatline.

Ena stvar je gotova – Sven De Caluwe je Aborted, saj je še edini, ki vztraja v tem s krvjo prepojenem svetu že od samega začetka. Na poti k truplom je zamenjal veliko članov in na treh albumih skorajda stil glasbe (od gora do kečapa!). A Sven se kot vsi premeteni plenilci uči na svojih napakah in tudi na napakah drugih. Zato pa je z vsakim novim morilskim opusom še bolj nevaren, natančen in učinkovit. Človeku, ki je v devetdesetih, ko so v metalu in drugod skakali razni reperji in jokajoči nu-metalci, trdil ''Explicit Gore Is What I Need!'', je dopizdilo in je najprej z novo postavo posnel ''back-to-the-graves'' EP Coronary Reconstruction, da pokaže, da ga trendi toliko zanimajo kot lanski sneg.

Potem pa je dobil celo utrjeno glasbeno postavo (upam, da ne samo za to plato) in začelo se je delo na albumu Global Flatline, ki je ugledal luč DANES!
Album je že od samega intra naprej jasen ''statement'', da ime Aborted lahko … v bistvu, ne lahko, ampak NUJNO predstavlja vse najbolj nagravžno, brutalno, bolano, krvavo in da pod tem imenom izdaš album, ki za sabo ne pušča nikogar živega.

Ni niti čudno, da so novi album poimenovali Global Flatline!

Album odkrito in ponosno stopi ob bok najmočnejšim izdajam Goremageddon: The Saw And The Carnage Done in The Archaic Abattoir. Kako pa mu je to uspelo?
Preprosto – vzel je nepredvidljivo napadalnost, hitroprstno brutalnost in natančno eksekucijo Goremageddona in jo skoitiral (in ga ohranil v vaginalnem krču) z nalezljivimi deli (drugod velja izraz ''catchy …'' ali pa kar ''hooks'') arhaične klavnice. Z jasno zvočno podobo, za katero je ponovno poskrbel danski mojster Jacob Hansen pa se Aborted tudi odkrito postavijo v sedanjost – album je (zvočno) odslikava sedanjega časa, a je navezava na brutalno preteklost benda več kot očitna.
Pametno so že na sam začetek dali predstavitvena singla Global Flatline in Origin Of Disease (za slednjega so posneli prav lep spot), a tudi kasnejši komadi ne ostajajo v ozadju (še posebej tisti malce počasnejši, a toliko bolj udarni komadi a la The Kallinger Theory ali pa Expurgation Euphoria, pa tudi ultra hitri a la Coronary Reconstruction in Our Father Who Art In Feces).

Komadi so polni ubijalskih ritmov, za katere je poskrbel mladi brutaličar Ken Bedene, ki je tako kot večina današnje bobnarske mladine preprosto odličen, na te ritme so položeni in z njimi prepleteni kitarski riffi Erana Segala in Michaela Wilsona (oba očitno poznata Aborted preteklost ter sposobnost pisanja ''carcassoidnih'' riffov in solaž), bas JB-ja van de Wala je čisto solidna podlaga, medtem ko ima Sven dobro razdeljene deleže krulečih in kričečih vokalov (na plati je tudi nekaj gostov, ki naredijo plato še mnogo bolj zanimivo – pevec Rotten Sound, pevec/basist Misery Index, pevec Benighted itd.).

Ne smemo pa iti mimo raznih ''samplov'', ki nas spominjajo na Purity Of Perversion, Engineering The Dead in seveda Goremageddon. Toliko zvočnih vložkov nisem slišal verjetno že od kakšnih Impetigo ali pa Mortician, večina pa jih je prav na mestu in naredijo pesmi stokrat bolj zanimive.

A namesto, da bi to ustvarilo občutek deja vuja, vam bo nenehno in aurikularnih užitkov polno poslušanje samo dokazalo, zakaj Aborted še vedno ponosno sedijo na svojem krvavem tronu. Vrhunski povratek na sam vrh! Vsaka čast!
 

twitter facebook