recenzija
Bruh, bruh, bruh, bruh …
Ob pogledu na novo izdajo legendarnih Misfits sem bil precej skeptičen. Ok, razmišljam … Misfits so mi najboljša skupina že od nekdaj, a so hkrati njihove zadnje izdaje nekaj najslabšega, kar sem slišal v zadnjih 5 letih (za več informacij brskaj po arhivu Profanity.si), a kot sam pregovor pravi, upanje umre zadnje (kar najbolje ve tudi Jovo, ko pogleda v ogledalo in uvidi svoje lasišče in matematično krivuljo, ki ji on pravi nos).
Friday the 13th vizualno izgleda fenomenalno in precej ''old school'', pri čemer sem prejel občutek, da bom slišal bombo od albuma v sklopu 4 skladb. Po skorajda 12 minutah celotnega poslušanja pa prejmem realno sliko:
"Dragi Jerry. PROSIM, DA SVOJIM OBOŽEVALCEM PRIZNAŠ, DA GRE ZA POTEGAVŠČINO! O MOJ BOG, KAKO JE TA ALBUM ''GNIL''!"
Instrumentalno bi še nekako rekel 'v redu, stari so in ne morejo več igrati hitrih punk ritmov, čeprav obstajajo še starejši ljudje, ki igrajo hitreje …' Če bi že moral zadevo instrumentalno oceniti. bi rekel, da se giblje med 2 in 3 od 10, a se zadeva hitro spremeni, ko Jerry Only priče pohod vokalnega ''kvazi'' prepevanja.
Resno!?! JERRY ,A TI TEMU REČEŠ PETJE?!?!
Zadevo lahko v nekaj besedah opišem samo, kot slabo, slabo, slabo, slabo, SLABO! Šel sem celo tako daleč, da sem albumu dal še eno priložnost in ga ponovno poslušal in rezultat je bil še slabši. Ne vem, a je bil to dan, ko je umrla glasba?! Vse skupaj ni niti punk, nit horror punk, niti rock'n'roll ... je samo glasbeni fiasko, ki ga ne priporočam niti gluhim ljudem. Bruh, bruh, bruh, bruh …
Če vas v nekaj stavkih nisem prepričal, vas izzivam, da si zadevo poslušate in po zgoraj navedeni minutaži realno ocenite ta zvarek imenovan Friday the 13th. Mislim, da bomo povsem enakega mnenja.
In še zaključna misel…
Hm … Jerry, prosim, samo nehaj se truditi. Hvala!
01. Friday The 13th
02. Nightmare On Elm Street
03. Laser Eye
04. Mad Monster Party