recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

14. 10. 2013  Alter Bridge - Fortress  (Roadrunner Records, 2013)
Če ste veliki oboževalci prejšnjih izdaj, vam bo Fortress ne samo ugajal, ampak vam je pisan na kožo, ker verjemite, gre za vrhunsko izdajo, ki vsem mlajšim generacijam dokazuje, kako je treba skreirati dober rock album.

Da obdržiš status dobre rock skupine, moraš kot glasbenik biti aktiven, ne samo v matični skupini, ampak tudi v ostalih projektih, kar močno velja tudi za Alter Bridge. Njihov pevec si je svoj portfelj ustvaril pri Alter Bridge, ker so izredno popularen bend in žanjejo svoj uspeh že od razpada skupine Creed, pri kateri sta bila dejavna dva člana navedene skupine. Ne glede na popularnost, pa ne moremo mimo tega, da je še večje zanimanje pri publiki skupina prejela od trenutka, ko je (pevec) Myles Kennedy združil moči s Slashem (ex-Guns'N'Roses), in pakt nizanja uspehov je bil sklenjen.

Prepoznavnost je za marsikatero skupino lahko usodna, ker se moraš zaradi slavne osebe (v tem primeru Slash), bolj potruditi pri matični skupini in album narediti mogočen in obstojen ter brez kakršne koli asociacije na vse ostale izdaje s Slashem.

V Fortress nas najprej popelje skladba Cry of Achilles, pri kateri poslušalca takoj prevzame tisto temačno igranje kitarista Marka Tremontija in obupan vokal Mylesa Kennedya. Je korak naprej, in sicer v bolj depresivno – melanholične usmerjene rock zasedbe, kar pa prinese nekakšno novost za skupino. Precej kakovostno in inovativno.

V nadaljevanje albuma nas pospremi Addicted to Pain, ki pa se meša med metal ter hard rockom. Je poskočna skladba, ki se drži predhodnih receptov in načel (se pravi predhodnih albumov) skupine, kar pa lahko rečem tudi za skaldbo Waters Rising, ki je narejena na podoben princip in se začuti tista povezava Kennedy – Tremonti, brez katere Alter Bridge ne bi obstajali.

Poleg tistega znanega hard rock pridiha, pa seveda niso morali mimo nežnih tonov, dodobra se to občuti pri skladbi Father Than The Sun, kjer se vse skupaj meša z baladnimi melodijami in agresivnim rock pristopom.

Če ste veliki oboževalci prejšnjih izdaj, vam bo Fortress ne samo ugajal, ampak vam je pisan na kožo, ker verjemite, gre za vrhunsko izdajo, ki vsem mlajšim generacijam dokazuje, kako je treba skreirati dober rock album.

Avtor:
twitter facebook