recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

9. 8. 2013  Mumakil - Flies Will Starve  (Relapse, 2013)
Švica je polna lukenj. V sirih. V grindu pa ne.

Švica je kot država s svojo glasbeno sceno precej čislana. Hellhammer, Celtic Frost, Coroner, Samael … sama zveneča imena z zanimivim, unikatnim ali celo kultnim glasbenim izrazom. A scena ponuja vse več kot to (in ne mislim zgolj na kultne ure, sire in čokolade).

Švica bi lahko bila čislana tudi v grindu, čeprav je to zelo drzna trditev z moje strani – poznam le Mumakil in Requiem, ampak če ostali bendi zvenijo kaj temu podobnega, smo lahko zgolj še bolj veseli.

Mumakil so stari prekaljeni scenski mački. Kaj mački – dogs of war. Njihova glasba je tour de force, ki v kratkem času pove vse. Večkrat. Ste oboževalec zasedb Brutal Truth, Napalm Death, Terrorizer, Rotten Sound, Misery Index? Vam je kul, da so komadi kratki, a neenaki? Vam je všeč blast beat in divjaško kruleči vokal?

To je to! In tudi nov album Flies Will Starve ne odstopa od že opisane ali predstavljene formule. Šus na bobnu, distorzirani bas, mastni kitarski riffi in dobro obarvan kruleč vokal. In besedila, ki pošiljajo realnost v kurac.

Večkrat.

Pa še naslovnica je ripp-off naslovnice History Repeats od Dying Fetus.

Grind is protest! Zakon!

twitter facebook