recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

16. 11. 2011  Cradle of Filth - Evermore Darkly (EP)  (Peaceville Records, 2011)
Za cel mrtvaški voz prazne slame.

Ne vem. Pojma nimam, kako naj pričnem besedilo o Cradle of Filth, ne da bi ali stereotipiziral, posploševal ali pa se ponavljal. Benda, kot je ta, pač ni potrebno vsakič posebej predstavljati (pa naj bo to dobro ali slabo), tako ali tako pa imate že vsi, ki berete te vrstice, o njem izoblikovano svoje mnenje. Cradle of Filth so torej za te jesensko/zimske dni, komaj eno leto po izidu njihovega devetega (oziroma desetega) studijskega albuma Darkly, Darkly, Venus Aversa, pripravili povsem svežo CD/DVD izdajo. Tokrat sploh ne bom dolgovezil, kaj, kdo, kje, s kom, s čim, čemu, kam, kako in tako dalje, temveč predlagam, da se podamo neposredno v akcijo. Prav?

 

CD sekcijo Evermore Darkly (oziroma nekakšen Bitter Suites to Succubi v.2) sestavlja osem komadov, ki omogočajo slabe tričetrt ure ropotanja iz vaših zvočnikov. Ni slabo za EP, kajne? Ne, res ni slabo. Slabo je, ko se začnemo ukvarjati z matematiko. Od osmih komadov tako lahko odštejemo najprej intro (ki poizkuša ustvariti neko fabulo in je obupen) in techno remix komada Forgive me Father (za katerega res ne vem, kdo bi naj bil njegova ciljna populacija – trinajstletniki, ki skrivoma obožujejo štanceraj, pa si tega ne upajo priznati svoji goth-vampyrik punci, mogoče?). Nato nekoliko (t.j. minimalno) drugačne verzije treh komadov iz Darkly, Darkly, Venus Aversa (Forgive Me Father (I Have Sinned), The Persecution Song ter The Spawn of Love And War) in podaljšano verzijo že tako čez meje dobrega okusa in užitka raztegnjeno skladbo Lilith Immaculate. Na tem mestu vse skupaj ni več tako zelo lepo in obširno za EP, kajne? Po odštevanki smo torej obstali pri dveh komadih in ena od teh je orkestralna interpretacija Summer Dying Fast iz CoF prvenca, ki vam bo všeč, če bolj kot komad Inno a Satana (Emperor) cenite Opus a Satana (prav tako Emperor, le nekaj let pozneje). Kar ostane, je tako skladba Thank Your Lucky Scars, ki je komajda kaj več kot sama sebi namen in daleč od razloga za nakup. Ali krajo. Pa ne da spodbujam. Samo povem.

 

V primerjavi s to revščino je nekoliko bolj zanimiv priložen DVD. Koncert, ki so ga Angleži letos enkrat odigrali na Graspop Metal Meeting-u, je tehnično gledano solidno posnet. Nič posebnega, a lepo. Kamere se večino časa posvečajo Daniju Filthu, Daniju Filthu in vokalistu Daniju Filthu (dobro, tako hudo spet ni, ampak včasih človek kar pozabi, da na odru stojita tudi klaviaturistka in basist). Resne omembe vreden pa je verjetno edino nabor komadov, ki temelji predvsem na prvih petih albumih (EP Vempire (1996) tu – in (če že ravno hočete vedeti) pravzaprav tudi kjerkoli drugje – štejem kot polnopravni album) in je verjetno najboljše, na kar poslušalec srednjega CoF obdobja dandanes še sploh lahko upa. Žal je seveda slaba izvedba. Komadi so odigrani generično in brez nekega pravega občutka (na nekaterih prelomnih mestih glasbeniki končajo tako vsak zase in tako robustno, kot da nikdar poprej ne bi igrali skupaj), Danijevi vokali pa so... No, Danijevi vokali so poč tipični Danijevi vokali zadnjih desetih let, in če mogoče funkcionirajo (čeprav ne vem, če to upam zares trditi) na albumih kot sta Darkly, Darkly, Venus Aversa ter Godspeed on the Devil's Thunder, skoraj brezpogojno odpovedo, ko pride ko komadov tipa Heaven Torn Asunder, Cruelty Brought Thee Orchids ter/ali The Principle of Evil Made Flesh, in resnično ne vem, ali se človek drži nazaj da njegov cvilež (in če smo iskreni tudi growl – no, pravzaprav deluje le še njegov globok pripovedni glas) ne bi za večno odšel v deželo, kamor gredo glasovi dobrih vokalistov, ko bolj ali manj odsluženi umro, ali pa se je to že zgodilo. Ne vem... Verjetno sem samo nostalgičen.

 

Torej: če ste dovolj veliki oboževalci Cradle of Filth, tole izdajo verjetno že imate, če pa s prisvojitvijo odlašate, to počnete z razlogom. Tudi če vas mika, da bi imeli Cradle of Filth DVD, Evermore Darkly, ne priporočam. Svoje tace in oči raje položite na leta 2001 izdani Heavy Left-Handed and Candid, ki je vizualno zanimiv in aritstično dodelan izdelek. Poleg tega so tile klovni v tistem obdobju še dejansko delovali kot bend.

Avtor:
twitter facebook