recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

7. 11. 2011  Daggers - Euphoria  (Twelve Gauge Records, 2011)
To je umazan HC, kakršen mora biti in ne fashion show, kakršnega ste vajeni v današnjih časih.

Pri albumih, kot je Euphoria, človeku večkrat zmanjka besed in večkrat tudi pomisliš, kaj napisati. To se dogaja pogosto. Veš za zvrst, veš s katerimi skupinami lahko primerjati album in veš tudi, da praktično album »seka k svina!!!« Ampak, kako potem vso to strast in vso to energičnost napisati na en list (ali v našem primeru, stran na vašem ekranu) in poslušalcem/bralcem v najboljši luči predstaviti vse to?! Pa poskusimo …

Skratka, skupina je mogoče večini vas neznana in v tem primeru se spodobi, da jo vam predstavim. Daggers ali poslovenjeno bodala je skupina, ki preigravajo jezno obarvan HC s kančkom punka, ambienta, tu pa tam se čuti tudi kakšen sludge in še bi lahko našteval. Glede inovativnosti bi praktično res lahko rekel, da so fantje naredili nekaj posebnega, kajti v celoti je album HC, ampak so prav tisti deli, ki sem jih omenjal prej, tisto, kar album naredi še bolj zanimiv in prekleto poslušljiv.

Na njem boste našli 9 skladb, vse z izredno kratkimi naslovi (Altar, Riot, Decay ...), hvala kurcu, ker obudi tisti duh 80-ih ter 90-ih v celoti (če primerjamo z npr. daljšimi naslovi, ki jih uporabljajo tudi HC-bendi danes, torej, I was punched in the face, My mother is an addict but i dont care … ki nimajo tematske povezave s skladbo samo) in že pri naslovih skladb se vidi, da je Euphoria prikriti konceptualni album, ker, če poslušate dobro, se vse skupaj povezuje tudi tekstualno in ne samo v naslovih komadov. 

Inštrumentalno je pa zgodba malo bolj zakomplicirana, kajti vse se začne s ''harsh'' vokalnim napadom, z bobni HC-punk skupin a la DYS, Negative Approach … in z umazanimi kitarskimi napadi. Mogoče sprva misliš, da si vrtiš povprečen HC-punk izdelek novodobnega časa, te takoj v nadaljevanju albuma Daggers presenetijo z ambientom skupin kova Roses Never Fade, čista perfekcija v 21 minutah. Iz ene skrajnosti v drugo. V celotni zgodbi pa je tukaj še super zaključek albuma, ki pa preseneti z instrumentalnim koncem imenovanim Gloom, za katerega pa lahko rečem samo ''cherry on top''.

Album Euphoria je za skorajšnji konec letošnjega leta čista desetka in upam, da nam bodo v prihodnosti ponudili še več takšnih izdelkov. Je priporočljiv za večino in ne samo za manjšino, kot smo bili vajeni pri nekaterih bendih. Res je, da se bodo nekateri novodobneži pritoževali glede na to, da album nima za burek proti The Ghost Inside, Emmure …, ampak to je umazan HC, kakršen mora biti in ne fashion show, kakršnega ste vajeni v današnjih časih.

twitter facebook