recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

recenzija

25. 11. 2015  The Iron Son - Enemy  (Pvre Evil Records, 2015)
Enemy sicer izpolni obljube, da bo brezkompromisno uničevalen in poln energije, a je kot rečeno moteč faktor prevelika podobnost z Bleeding Through

Ime Brandon Schiepatti naj ne bi delal težav nobenemu poznavalcu ekstremne moderne metal glasbe, kajti kot se spomnite, gre za vokalista sedaj razpadle skupine Bleeding Through (no kot tudi člana skupin Throwdown, Eighteen Visions, I Am War, …).

Bleeding Through so po razpadu nekaj časa še imeli še izvajali zaključne turneje a se je tudi to kaj kmalu končalo. Sicer Schiepatti ni mogel s svoje kože in je po izumrtju Bleeding Through ustanovil skupino I Am War, kot tudi Suffer Well in po tem je prišel čas mirovanja…

No dejstvo je, da Schiepatti ne bo nikoli glasbeno mrtev, ker se vedno znova vrača v obliki gostovanja ali pa novim projektom, kar nas takoj ponese v njegovo trenutno kreacijo The Iron Son.

The Iron Son poleg Schiepattija sestavlja več glasbenikov oz. njegovih prijateljev, ki so deležni pri različnih skladbah. Npr. pri Unleash Hell se mu pridruži Chris Cerulli (Motionless In White), kot tudi Shannon Lucas (ex-The Black Dahlia Murder). Večji procent odigranih inštrumentov mu priigra Mick Kenney (Anaal Nathrakh), kar pa je bilo v bistvu za pričakovati, saj sta s Schiepattijem v preteklosti že imela, kar nekaj projektov oz. imata ''zgodovino''.

Torej Enemy nam ponudi obilico gostovanj ampak to ne pomeni ravno, da gre za nekaj posebnega, saj omenjen album ponuja lično podobo igranja Bleeding Through.

Od samega začetka pa do konca je prisoten duh albumov zgoraj navedene skupine Bleeding Through. Je mešanica metalcora in simfoničnega black metala. Pri vsaki skladbi posebej me zadeva asociira na albume The Truth, The Great Fire ter Declaration.

Sicer to ni prav nič narobe, ker album vsebuje močne in trdne elemente, ampak je po eni strani brezosebno in, kot rečeno ''too much Bleeding Through''.Kar je nadgrajeno so besedila, ki se obračajo na bolj osebnostno raven obstoja in pljuvanja preprek in osebkov.

Enemy sicer izpolni obljube, da bo brezkompromisno uničevalen in poln energije, a je kot rečeno moteč faktor prevelika podobnost z Bleeding Through. Naslov za album leta mu ne bo pripadal – je pa res, da dobi Schiepatti plus točko za vrnitev na sceno.

1.Worth Less

2.Colder

3.Unleash Hell

4.This World Is Decay

5.Take No Shit

6.Blood

7.Enemy

8.The Enemy

9.Moral Messiah

twitter facebook