recenzije

Get The Shot

Infinite Punishment

Eighteen Visions

XVIII

Bloodbound

War of Dragons

Sunterra

Reborn (EP)

Frowning

Extinct

Sinister

Syncretism

Suffocation

... Of The Dark Light

Doyle

Doyle II: As We Die

Lock Up

Demonization

Black Reaper

Blood Moon Rising

Lintver

Distorted Perception

Clandestine Blaze

City of Slaughter

All Strings Detached

There's Something Painful About The Pearls

Beyond the Dark Forest

Ealde

Novembers Doom

Hamartia

Warbringer

Woe To The Vanquished

Helheim

landawarijaR

Skálmöld

Vögguvísur Yggdrasils

banner
banner

recenzija

16. 5. 2017  Beyond the Dark Forest - Ealde  (Blackened Death Records, 2017)
»Gre za tip glasbe, ki nekoliko spominja na Mortiisovo začetno glasbeno ustvarjanje. Pri albumu Ealde igrajo veliko vlogo posnetki zvokov iz narave, vendar v njem umanjka kakršnokoli petje in mogočnost ter raznolikost Mortiisove glasbe.«

Resnici na ljubo, pred poslušanjem se nisem pozanimal, kakšno glasbo igrajo Beyond the Dark Forest. Po imenu sodeč, sem sklepal, da gre za black metal, po naslovnici albuma sodeč, bi lahko šlo tudi za funeral doom. No, obe domnevi sta se izkazali za napačni, saj sodi Ealde, četrta plošča enega samega ustvarjalca, ki sliši na ime Kalde Vinter, v kategorijo dark wave oz., če želite, dark ambient glasbe.

Dark wave se prileže takrat, ko želiš poslušati glasbo, ki ti direktno ne poriva v ušesa natanko določenega sporočila, ampak ti daje svobodo, da si iz nje sam ustvariš sporočilo, v kolikor si to želiš. Na tak način sem sem tudi pristopil k poslušanju plošče. V splošnem lahko rečem, da gre za tip glasbe, ki nekoliko spominja na Mortiisovo začetno glasbeno ustvarjanje. Pri albumu Ealde igrajo veliko vlogo posnetki zvokov iz narave, vendar v njem umanjka kakršnokoli petje in mogočnost ter raznolikost Mortiisove glasbe. 

Pesem The Circle of Silent Faces zaznamuje predvsem zvok šumenja morja in zamolklemu bobnanju podobni zvoki klaviatur. Iz načina mešanja in ponavljanja zvokov sem dobil občutek, da hoče pesem naslikati dinamično podobo večnosti morja, navkljub njegov stalnem spreminjanju z valovanjem. They All Died je predvsem zato, ker se v ponavljajoče se mešanje zvokov klaviatur ter monotonega zvoka parniške 'troblje' vključi bobnanje, nekoliko bolj živa in malenkost bolj dinamična. Pri Vengeance Sworn se bobnom podobnim zvokom in zvokom šumenja valov pridružijo še tihi zvoki udarjanja dežnih kapelj ob tla. V zadnji tretjini pesmi se ponavljajoče se igranje klaviatur in ritem pesmi prelomi in postane nekoliko živahnejši, zvoki bobnov pa nekoliko udarnejši – pesem začne risati podobo napetih trenutkov pred začetkom medsebojnega obstreljevanja med dvema topnjačama. K taki podobi veliko pripomorejo zvoki šumenja morja in dežja, ki prično iz ozadja riniti v ospredje glasbenega dogajanja v pesmi. Hrbtenico In the End, podobno kot pri prej navedenih pesmih predstavljajo ponavljajoči se valovi zvokov klaviatur in pri tej pesmi res počasno igranje (pravzaprav zgolj pritiskanje na tipke) klavirja. Zvoki klavirja ustvarjajo občutek, da so oni tisti, ki ustavijo en in sprožijo naslednji val zvokov klaviatur. Kaj upodablja pesem? Tudi sam si nisem ustvaril jasne slike; morda podobo poteka dneva (od jutra do večera) zapuščenosti davno prazne nekoč mogočne naselbine, ki se spreminja v pustinjo. 

Po mojih dosedanjih izkušnjah z dark wave oz. dark ambient glasbo (Mortiis, Wongraven, Arkana, Hagalaz' Runedance in novejše izdaje Ulver), je slednja lahko dinamična, dramatično ali gotsko mračna, epska ali pogansko zveneča. Lahko pa je dark wave, kot v primeru pričujoče plošče tudi monoton in nezanimiv.

Ealde žal enostavno ni primer dobre dark wave plošče. 

twitter facebook