recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

5. 2. 2012  Textures - Dualism  (Nuclear Blast, 2011)
Verjetno pri nizozemskih skupinah ni potrebno posebej poudarjati, da že od nekdaj delajo glasbo, ki izstopa.

Verjetno pri nizozemskih skupinah ni potrebno posebej poudarjati, da že od nekdaj delajo glasbo, ki izstopa. Tako so nase opozorili z nekaterimi thrash metal skupinami, še bolj pa z death metalom. Vrh same tehničnosti in progresivnosti pa marsikomu predstavljajo Pestilence.

Moderni trendi ne posegajo po tehničnosti death metal skupin iz devetdesetih.

Kot primer bi tu izpostavil zasedbo Textures, ki je nase opozorila že s prvencem Polars, a pravzaprav so se dvignili z drugim albumom, Drawing Circles. Največ pozornosti sedaj seveda dobivajo prav z zadnjim izdelkom Dualism (verjetno tudi zaradi obsežnejše promocije založbe Nuclear Blast).

Kot prva stvar, ki lahko zmoti pri Textures, je umeščanje v t. i. djent skupine, kar se v mnogih primerih kaže kot variacija enega riffa. Textures so dosegli mnogo več. Je pa res, da so bili med prvimi, ki so začeli uporabljati Meshuggah ritme, ki so jim podali nežno stran s spevnim vokalom. Textures so v zadnjih dveh letih bili deležni nekaterih kadrovskih sprememb; prišlo je do zamenjave pevca ter klaviaturista, zato se je snemanje Dualism malce zavleklo.

A nastal je precej izjemen izdelek. Novi pevec, Daniel de Jongh, je za Textures zelo ustrezen. Vseskozi se dobro izkaže s spevnim vokalom ter močnim grlom, ki bolj udarne dele naredi še močnejše. Album napram vsem »djent« izdajam ponudi 11 raznolikih skladb, čeprav zna spremljevalec Textures pogrešati kaj bolj agresivnega v stilu albuma Drawing Circles. Dualism ni najbolj kompleksen izdelek skupine, ker je prisotnih veliko poslušalcu prijaznih pasaž, kljub temu da ritem sekcija postreže s kar nekaj zahtevnimi ritmi. Pojavi se celo kakšen element metalcora, recimo breakdowni, ki na srečo zvenijo precej izvirno in nerazvlečeno. Seveda imajo tu pomembno vlogo kitare, ki postrežejo z groovy, melodičnimi, atmosferičnimi riffi, s čimer je treba poudariti, da je pogosto slišati igranje kitar v dveh linijah, kar je posledica premišljenosti in dodelanosti aranžamjev. Največjo zaslugo za splošno dinamičnost albuma je treba pripisati kitaristu/producentu Jochemu Jacobsu. Izdelek se poleg nekonvencionalnega pristopa pohvali z modernim in jasnim zvokom, kjer vsak inštrument pride do izraza. Celo nekoliko zamaknjene klaviature imajo ponekod izstopajoče dele.

Dualism je po mnogih poslušanjih še vedno precej dvoplasten album. Ne glede na nežne ali udarne skladbe, je treba poudariti, da je album zahteven in z vsakim poslušanjem zleze bolj pod kožo. Ozirajoč na preostale izdaje modernih skupin, vključno z obuditvijo thrash metala, se Textures lahko pohvalijo, da ne reciklirajo po možnosti deset ali več let starih idej.

Avtor:
twitter facebook