recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

20. 12. 2011  Bear - Doradus  (Let It Burn, 2011)
Doradus, kot so poimenovali album, ni ravno paša za oči, saj gledano realno … naslovnica izgleda kot zadnji izdelek Lady Gaga, in ne kakšnih norcev kova Converge ter Coalesce.

Če poimenuješ svojo skupino po medvedu, lahko pričakuješ nekaj močnega, kosmatega, eksperimentalnega in takšnega, da ko si boš zavrtel album, boš vedel, da ti je na glavo padla teža celotnega medveda. In v tem primeru nam vse to našteto skušajo približati Belgijski Bear, ki se nekako održijo načel progresivnega HC-ja ter mathcora po zgledu skupin, kot so Coalesce, Curl Up and Die ter malo zgodnjih Converge.

Doradus, kot so poimenovali album, ni ravno paša za oči, saj gledano realno … naslovnica izgleda kot zadnji izdelek Lady Gaga, in ne kakšnih norcev kova Converge ter Coalesce. Torej, po prvem slabem vtisu naslovnice, vse visi na nitki najnujnejšega, in to je definitivno glasba. Glasbena norija mešanja prej omenjenih zvrsti, kjer se za nameček najde na albumu rock, post hardcore in naj me vrag, tudi black metal. Tako nas medved preseneti v celotnih 11 skladbah ter pri nekaterih celo pride do tega, da se vprašaš, ali to res niso Botch?!?! (pri skladbah kot so White, Wreckthings): Od začetka do konca super izdelek brez pritožbe (razen naslovnice) in moram pohvaliti, da ko sem že mislil, da je tisto zlato obdobje 90-tih ter zgodnjih 00-tih že umrlo in so nam ostalih le še stari mački, se nam predstavijo nove skupine, ki dokazujejo da je zadeva še vedno živa in da jo bodo skušali pri življenju obdržati še kar nekaj časa. Super matematično bobnanje na način preigravanja zgodnjih albumov the Dillinger Escape Plan, kitare so usmerjene na Jane Doe prvakov mathcore zvrsti Converge, vokal pa definitivno med Curl Up and Die ter Botch.

 

Super izdelek za vse, ki močno pogrešate prej omenjene skupine ter njihove najbolj znane in uspešne izdaje pa seveda tisto sceno, v kateri ni bilo pomembno, kako ti stoji frizura in koliko sekund bo trajal breakdown. Doradus je nujno zlo v mp3 in pa tudi fizični obliki.

 

twitter facebook