recenzije

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

Sodom

Out of the Frontline Trench

hudic

Ne Ergo Dimittas

warkings

Reborn

gaerea

Unsettling Whispers

Challenger

Turned to Dust

Voidsphere

To Call / To Speak

Rammstein

Untitled

Fvneral Fvkk

Carnal Confessions

Korn

Nothing

banner
banner

recenzija

15. 5. 2013  Panic Overdose - Death To Capitalism  (Necrothrash Records, 2013)
A blast from the past!

Mislim, da je bilo leta 1997, ko sem do konca v svojem zvestem walkmanu znucal kaseto Promo Demo 1997, mogoče pa sem jo do obisti znucal leto kasneje. 5 komadov tega demota je bilo v času spoznavanja crust in grind scene tako bližnjega kot drugih okolij kot moja mini underground biblija. Pa se opravičujem za primerjavo. Panic Overdose so v devetdesetih mogoče nekaterim predstavljali le še en bend Boruta Jakina – Bocota, nekaterim pa je ta bend predstavljal zelo dober dokaz, da je slovenski underground bil še kako močan, da je kljub sranju tranzicije (ali pa prav zaradi njega) možno ustvarjati maksimalno efektivne posnetke kljub minimalnemu časovnemu (studijskemu) inputu ali opremi, ki si je danes razvajenčki z BC Rich kitarami, Axis pedali in Pro Tools v vsaki vasi, ne morete predstavljati.

Kako pogrešam te čase …

No, v tem času sem le enkrat uspel videti Panic Overdose v živo in še zdaj se spominjam, kakšen vtis so naredili name, ko sem jih po dolgem obdobju čakanja in poslušanja kasete Promo Demo 1997, končno videl v Železnikih. To je bilo 31. 10. 1997, moj prvi koncert z Dickless Tracy.

Čas mine, bendi pridejo in gredo, tudi Panic Overdose niso bili imuni na to, mogoče edino trdno konstanto v undergroundu. In drugod. A zdaj že bluzim …

Letos me je zelo razveselila novica, da bo Boco pod okriljem (lastne?) založbe Necrothrash Records končno v CD-obliki izdal material, ki je davnih 15 let nazaj bil namenjen 7''-verziji. Bolje posneti delež CD-ja Death To Capitalism predstavlja omenjeni Promo Demo 1997, ki je ponudil takratne ''hite'' Panik, Moje mesto, I don't need this fuckin' world, I'm not your slave ter Konformist. Če komade, posnete v manj kot 12 urah v studiu Rose, primerjate recimo z Extreme Smoke 57 ali pa Earslaughter (oba Bocotova benda) slišite, da so Panic Overdose s svojimi socialno in politično kritičnimi besedili prava zmes obeh.

Glasbeno so Panic Overdose na tem demotu zajeli surovost in agresijo d-beat crusta, prepojenega z grinderskimi vokali, težkimi kitarskimi linijami in žal ne toliko prisotnim basom. Kljub temu pa – za razliko od aktualnega demota Roka smrti od Earslaughter (ja, še pišem recenzijo, the lazy fuck I am, haha), Panic Overdose v teh 5 komadih pokažejo veliko dinamike. Čeprav niso tako hitri kot Extreme Smoke ali pa Diarrhoea, ampak to so malce drugačne stvari. Vrnimo se k prej omenjeni dinamiki in raznolikosti. Vsak komad ima svojo identiteto, ki se doseže ali z različnimi ritmi (primerjajte blast beat del komada Moje mesto …, d-beat recimo I'm Not Your Slave ali pa pankačino I Don't Need This …) ali pa z različnimi barvami vokala (da mešanje enkrat angleščina, drugič slovenščina in obratno – kult začetka pankačine I Don't Need This /En-dva-tri-štjr-I don't need …, fuša Boco/) in pa seveda z različnimi kitarskimi melodijami. Ki so brutalne in umazane. Zakon!

Žal se le v enem komadu poleg Bocota izkaže kričač/kitarist Mali (/Konformieest …/), a to se spremeni v drugem, bolj obsežnem, a tudi slabše posnetem materialu, ki tvori ostalih 12 komadov CD-ja.

Gre namreč za live material – iz Metelkove (Uniformiranci) in drugod (vseh ostalih 11 live komadov). Kot za live razmere pritiče, je tole surovo, brutalno in 100% iskreno. Ko Boco pred Uniformiranci napove, da je vsak, ki obleče uniformo, kreten, potem ti je jasno, da tu ni olepševanja in bedarij. Samo šus v glavo. Live posnetek postreže s surovostjo, fušem, a vseeno je v večini primerov to zelo dobro odigran material. Ali pa vsaj na posnetku deluje tako suvereno. No, v tem live delu najdete tudi vseh 5 komadov iz demota, ostali pa – lahko samo rečem, da je prekleto žalostno, da jih niso uspeli posneti v kakšnem studiu. Ampak govori so neprecenljivi. /Hvala vsem 9 ljudem, ki ste tu, haha!/

Ker Boco ostaja zvest prvotni viziji, saj je ta material hotel izdati kot 7'', boste (če pohitite, zadeva je omejena na 150 kopij) prejeli nekaj, kar navzven zgleda kot 7''. Dejansko je dizajn čisti tribut prvi viziji ali pa kar utelešenje prve vizije kot take, le namesto 7'' je v vaši roki CD. Od udarne zunanjosti, do glue-and-paste notranjosti, polni tekstov, napisanih z roko ali s pisalnim strojem, s flyerjem za Bocotovo distribucijo iz tistih časov in fotokopiranih fotk benda, notri najdete vse. Poleg pa imate tudi razlago, kako je v bistvu do te izdaje končno prišlo ipd.

Vse to smrdi po boljših, a žal dolgo mrtvih časih. Vseeno – ljubitelji iskrenega crust-grinda in vsi tisti, ki pogrešate Panic Overdose, tole je idealno za vašo kolekcijo. Za manj kot 10 € dobite pri Bocotu na musicaldestruct@hotmail.com oz. Borut Jakin, Cankarjeva 48, 5000 Nova Gorica, Slovenija.

twitter facebook