recenzije

Slipknot

We Are Not Your Kind

Dekadent

The Nemean Ordeal

Bad Religion

Age Of Unreason

Vltimas

Something Wicked Marches In

Behemoth

I Loved You At Your Darkest

Več izvajalcev

Menhir

Benighted

Dogs Always Bite Harder Than Their Master

Cryptopsy

The Book Of Suffering - Tome II

Aborted

Terrorvision

Embassy 516

Correlation

Kevlar Bikini

Rants, Riffage, and Rousing Rhythms

Zlobnik

Zlobnik

Nightbearer

Stories From Beyond (EP)

Carnation

Chapel Of Abhorrence

Grob

Metanoia

Immortal

Northern Chaos Gods

Dalstroy

Bite the Spirit

The Canyon Observer

NØLL

banner
banner

recenzija

28. 9. 2015  Sinister - Dark Memorials  (Massacre Records, 2015)
Dark Memorials je gotovo ''work of love, adoration and worship'', v katerega je vložen maksimalen trud.

Ne moreš verjeti, a Sinister so v zadnjih letih res dobili popolnoma nov zagon. Kar lepo štancajo nove plate, ki so seveda slavni zapuščini primerno res dobre, zdaj pa so končno izdali tudi ploščo priredb, ki so jo recimo napovedali s priredbami na albumu Post Apocalyptic Servant.

Če kakorkoli prek Facebooka sledite vokalistu (nekoč bobnarju, vsekakor pa še edinem originalnem članu nizozemske death metal zasedbe) Aadu Kloosterwardu, potem vam je jasno, da je tip metal as fuck. In če to vzamete v ozir (dnevno tip objavlja spote, albume itd. vseh živih bendov vseh živih metal žanrov), vam je jasno, da je edini motiv plošče Dark Memorials poklon legendarnim zasedbam, ki so na nek način vplivale na Sinister ali ekstremno sceno nasploh. OK, dejstvo, da je ta poklon treba kupiti, malce gre v nos, saj bi dotično stvar lahko bend gladko izdal zastonj prek Bandcampa, a tolažimo se, da Sinister z zasluženim denarjem ne bodo kupovali drog in cip na Kanarskih otokih, temveč pokrili kak evro stroška, ki je nastal s snemanjem.

Dark Memorials je gotovo ''work of love, adoration and worship'', v katerega je vložen maksimalen trud. Pesmi, ki so izbrane, večinoma izhajajo iz death metal miljeja, a najdemo tudi nekaj thrash biserov ter seveda celo en zmetaliziran HC cover. In Sinister jih priredijo zelo dobro.

Plata se začne z introm, ki je delo Sinister, nato pa se odlično sprevrže v Sepulturin opus armageddon, Beneath The Remains. Kako dejansko death metal je ta komad, slišite šele, ko v isti hitrosti opalijo uvodni napadalni riff. In bobni ne dodajajo enega samega blasta. Vokal je podoben Maxovem lajanju, le da je malce globlji, a zveni precej bolj divje kot smo ga pri Sinister vajeni.

Sledi poklon angleški sceni s Carcassovim Exhume To Consume, kjer se super sliši, zakaj je ta komad prestal test časa vse do danes. Sinister mu naredijo vse najlepše, vključno s solotom, ki zveni, kot bi ga nekdo igral prek dalmatinskega sintisajzerja v konobi na Braču – kar je total tribut originalu. Prava moč pa se začuti, ko odigrajo Unleashed Upon Mankind od Bolt Thrower. Sunce mu jebem – zakon!

Veliko presenečenje je heavy doza newyorških Merauder, ki so za razliko od današnjih pičkic, ki si drznejo reči, da so metalcore, le-to res bili. In še vedno so. Klasika Master Killer je že v devetdesetih zvenela kot najbolj prepričljiv otrok metala, groova in HC-ja, v obliki Sinister pa ohrani svojo originalno moč in jo še podeseteri.

Coverji od Slayer, Death, Repulsion, Carnage, Autopsy in Kreator so mind blowing in res zakon. Pri tem nič ne zgubijo niti originali niti Sinister kot taki, ki s svojim početjem preteklosti res izkažejo čast in se ne poščijejo nanjo, kot so to recimo že znali storiti kakšni Children Of Bodom, Caliban ipd.

twitter facebook