recenzije

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

banner
banner

recenzija

27. 5. 2012  The Saddest Landscape - Cover Your Heart (Re-izdaja)  (Topshelf Records, 2012)
Gre za tri skladbe, ki so bile izdane že 10 let nazaj in so tvorile ter utrjevale pot skupine, ki je trenutno za kričeči HC (screamo v pravi luči in ne tisto jokanje iz televizije) še vedno ena redkih, ki se drži svojih načel in se drži stila glasbe, ki je iz njih, po vsem tem času, naredil nekakšno prepoznavno ime.

Pred kratkim (natančneje 19. 2. 2012) smo predstavili in recenzirali najnovejšo izdajo skupine The Saddest Landscape. Sedaj ko, skupino že poznate, so se v kampu žalostnega okoliša odločili, da vam ponovno postrežejo z njihovo prvo izdajo Cover Your Heart s pomočjo založbe Topshelf Records. Kako najbolje obdržati oboževalce na svoji strani, je na to vedno dober odgovor - ponovna izdaja prvotnih izdaj. Naredili so jih mnogi in večini je spodletelo, redkim pa uspelo dobiti dobro in kvalitetno kritiko, ne glede na to, ali gre za svetovno znano ali pa skupino iz podzemlja.

Kaj nam torej The Saddest Landscape v ponovni izdaji lahko ponudijo?

Stil preigravanja vam je verjetno že znan in bilo bi škoda besed ponovno opominjati, na kaj morate biti pri temu ploščku pozorni. Gre za tri skladbe, ki so bile izdane že 10 let nazaj in so tvorile ter utrjevale pot skupine, ki je trenutno za kričeči HC (screamo v pravi luči in ne tisto jokanje iz televizije) še vedno ena redkih, ki se drži svojih načel in se drži stila glasbe, ki je iz njih, po vsem tem času, naredil nekakšno prepoznavno ime. Svežina, če temu lahko tako rečemo, na albumu je občutna, če pa vas je na trenutke motila tista nizka produkcija (čeprav ni bila slaba), je tokrat zadeva urejena in na njej se praktično ne najde nobene napake.

Tudi tisti kričeč vokal, ki je na trenutke nerazločen, se tukaj sliši bolj čisto in celo razločno. V tistih 9 minutah se takoj vidi, da zadeva ni samo ponovna izdaja, ampak nekakšen povod, da lahko od fantov v prihodnosti pričakujemo še več kvalitetne in dobre glasbe in je priporočljiv vsem, ki jim kričanje ni odveč (občasno melanholično govorjenje je všteto in prav tako tudi nežni in žalostni post rock vmeski). Seveda pa je v tem primeru nujno opozorilo glede razpoloženja. Zakaj?

Cover Your Heart (naslovnica, kot ste že videli, je delo Dereka Hessa, ki je risal za In Flames itd.) ni ravno za poslušalce, ki obožujejo vroče dneve in pozitivno melodične skupine, bolj bo pritegnil poslušalce, ki so črnogledi in se bolj ali manj zanimajo za nasprotja pozitive, kjer v tem primeru skupina tudi opraviči svoje ime in glasbo.  

twitter facebook