recenzije

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

Cemetarian

Tomb of Morbid Stench

Caustic Wound

Death Posture

Vulvathrone

Whoreification

Zorya

Winter/Spirit

Sepultura

Quadra

Gaahls Wyrd

GastiR - Ghosts Invited

Cattle Decapitation

Death Atlas

Lacuna Coil

Black Anima

Enthroned

Cold Black Suns

Hammerfall

Dominion

Bölzer

Lese Majesty

banner
banner

recenzija

18. 1. 2012  Scorpions - Comeblack  (Sony, 2011)
Fantastičen cover, ampak original je še vedno original. Samo – Scorpions cover je Scorpions original. Hm. Zmedeno. Potrebno? Niti ne. Dobro? Gotovo.

Scorpions so bend, ki ga ni treba posebej predstavljati. Po doooolgi karieri, parih fantastičnih in nekaj medlih albumih, se zadnjih par let ukvarjajo s serijo poslovilnih turnej. Med poslavljanjem pa so našli toliko časa, da so izdali nov album. No, tega časa je bilo očitno zelo malo, saj so posneli album, ki ga sestavljajo ponovno posnete Scorpions klasike in šest priredb znanih izvajalcev. Ali je bilo ponovno snemanje res potrebno? Če postavimo nove verzije ob bok originalnim, lahko točkujemo nekako takole:

1. Rhythm Of Love
Močna balada iz osemdesetih. Že na začetku komada nas na spremembe opozorijo popolnoma drugačni efekti kot pri originalu. V verziji iz leta 1988 je začetek posnet z močno distorzijo, ki je pri novi ni. Tudi same kitare ima bend že nekaj časa uglašene ton nižje kot v zgodnejšem obdobju, kar je zelo slišno. Temu sledi tudi nižji vokal, ki je glede na leta pevca Klausa Meinea še vedno zelo zavidljiv. Zvok je manj romantičen in sladek, gospodje z leti ne popuščajo in ne postajajo softići. Vse zveni bolj surovo in močnejše. Vokal z mišicami. Nova verzija si zasluži plus.
2. No One Like You
Ne! Zgubljen je prvi cvil kitare, ki zareže v bobniče in pretrese črevesje. Potem pa je sledeč nežen, a močan vokal. Tudi efekt večglasnega petja v refrenu se lahko skrije v neko temno, umazano luknjo proti originalnim screamom, zaradi katerih kar verjameš, da ni »no one like you«. Minus!
3. The Zoo
Pri novem The Zoo je spet takoj slišen veliko bolj temačen zvok, celo s še bolj zateženimi blues linijami. Če je v prvotni verziji vokal deloval skoraj žensko, pri re-recordingu ni dvoma o moškosti pevca. Dober primer, da je treba že v osnovi odličen komad pustiti na miru. Pri prvi verziji je čar atmosfera zadetega, vzihajočega glasu, šepetanja, dretja, cvilečih kitar in power vrhunca. Nov pa je bolj popiš in mlačen. Je še vedno dober, a zgubi nekaj fantastičnosti, zato ne zasluži pozitive.
4. Rock You Like A Hurricane
Pa še ena od (skoraj zlajnanih) klasik.
Začetek je OURJT surov, ampak vse uniči zelo nadležen efekt na glasu. In še drugi fuj efekti, ki tam nimajo kaj početi. Spet ne in ne, original novo verzijo povozi na celi črti. It makes you scream, it makes you wanna rock! Nov hurikan je bolj vetrič, ki povzroči rahlo zibanje, primerno za oddajo Na zdravje!
5. Blackout
Blackout iz leta 81 vs. New-Blackout. 1:0. Polnejši zvok. Tu se znajdem v precepu. Bolj hard komad, bolj hard vokal. Ampak tudi supercvili originala so fantastični. Vseeno bi dala točko novi verziji, zaradi bolj močnga zvoka in poslednično bolj efektivne prezentacije.
06. Still Loving You (5:09)
Iz energičnih pa bolj v romantične zvoke. Po 27-ih letih jo še vedno ljubi. Manj strastno in hrepeneče sicer, ljubi jo pa še. In to na bolj moški, agresiven način. Nič več jokanja, nič več vzdihovanja. Obe verziji sta odlični, pri drugi je vokal znatno boljše posnet. Pravi moškosti se pa ne da upret, tako da dam točko za real-man-feeling.
7. Wind Of Change
In seveda ni best of-a, radijske postaje, glasbenih oddaj in najstniškega pijančevanja brez The Scorpions komada. Wind Of Change. Zaradi očitne streniranosti ob nešteto ponovitvah komada, ki jih ima bend za sabo, na prvi posluh ne bi ugotovila, da gre za dve različni verziji. Kot tudi vse prej, je nova verzija manj nežna. Super super vokal, v ozadju ritem, da bi se kar objel s prijatelji čez rame in zatulil v en glas teeeeeeeeeeeejk miiii … viiiiind oof čeeeeeeeeejnnnđ!

Potem pa pride del coverjev. Za prirejanje so res izbrali TOP komade. Glasbene klasične sladkorčke. Tudi same priredbe so res dobre, vprašanje pa je, če presežejo izvirnike. O tem, da so se lotili priredb, ne bom sodila. Jim je že pasalo to narediti. In niso opravili švoh dela.
Morda je najbolj presenetljiva izbira pesem Tin Soldier iz leta '68. Presenetljiva zato, ker jo v originalu izvaja temnopolta pevka. Poleg tega komada so priredili še:
Tainted Love Glorie Jones, Children Of The Revolution, ki je originalno od T. Rex, Beatlesovo Across The Universe, All Day And All Of The Night od The Kinks in Ruby Tuesday legend The Rolling Stones.

Če nekako potegnemo črto in seštejemo točke, minuse/pluse, romantiko nasproti surovosti, lahko ugotovimo … kaj? Fantastičen cover, ampak original je še vedno original. Samo – Scorpions cover je Scorpions original. Hm. Zmedeno. Potrebno? Niti ne. Dobro? Gotovo.
 

twitter facebook