recenzije

Haspyd

Перехрестя двох вітрів

Liturgy

Origin Of Alimonies

Draconian

Under A Godless Veil

Liturgy

H. A. Q. Q.

Sufosia

Connection Failed

Engulfed

Vengeance of the Fallen

Kryptonomicon

Morbid Return (EP)

Impalement

The Impalement

Nefarious Vermin

Elongated Misery

Ensanguinate

Entranced By Decay (demo)

Paradise Lost

Obsidian

Black Tears Of The Fallen

Nephilim at Your Doorstep

Marax

The Witch

My Dying Bride

The Ghost Of Orion

Body Count

Carnivore

Lupus

The Geniirising

Warp Chamber

Implements Of Excruciation

Smrt

Sadomasochistic Ritual Temple

banner
banner

recenzija

19. 10. 2014  Gallows - Chains  (Bridge 9 Records, 2014)
Tako kot se hitro začne mali album Chains, se tudi hitro konča. Gre za popotnico v smeri novega albuma, kjer nam Gallows ponudijo kanček glasbe, ki bo kaj kmalu prišla v obliki celotnega albuma.

O Gallows smo na Profanity govorili večkrat in skozi omembe smo vas tudi večkrat seznanili o raznoraznih premikih znotraj skupine, kot tudi malenkostnih žanrskih spremembah (pri istoimenskem albumu so pristopili k bolj surovem igranju HC punka).

Po vseh spremembah v skupini lahko teoretično rečemo, da gre pri besedi sprememba in Gallows za sopomenko, ker konec koncev novost naslovljena Chains to tudi prinaša….., ampak ponovno v majhni dozi.

1/2: CHAINS

Mali album odpre skladba naslovljena Chains. Kar je omembe vredno oz. kar zadeva prinaša v sklopu sprememb, je uvodno ambientalno igranje in prepevanje, ki ga sicer nisem pri njih vajen in je nekakšno pozitivno presenečenje, ker v tistem momentu sem bil prepričan, da so ubrali povsem drugo pot in žanr.

Ampak temu po dobri minuti občutno ni tako, kajti ob koncu ambientalnega segmenta, zadeva ubere klasično agresivno igranje, ki spominja na skladbo iz istoimenskega albuma Gallows, imenovano Cult Of Mary. Še vedno se občuti robustnost, kot tudi dobro angažirano produkcijo, ki instrumentalno kot tudi vokalno zadevo popelje v že poznane vode.

2/2: WRISTSLITTER

Po ''melodramatičnem'' uvodu pa se Gallows ponovno obrnejo na nekakšno spremembo, in sicer pri skladbi Wristslitter. Pri omenjeni skladbi lahko kot spremembo dojamemo sklop igranja, pa tudi odnos članov do skladbe.

Hitrost se tukaj precej umiri in ubere nekakšno srednjo hitrost vsega…. Kitar kot tudi bobnov. Nekako iz tiste eklektične emocije, ki je prisotna skozi celotno diskografijo pri Wristslitter uberejo nekakšno bolj sproščeno in zabavno pot. Je zanimiva, a na trenutke mogoče malce moteča, ker osebno nisem ravno vajen nekakšne ''zabave'' znotraj Gallows skladb. Je pa po drugi strani res, da vsaki skupini privoščim nekakšno svežino – če le je ta dobronamerna za skupino, kot tudi za oboževalce.

Tako kot se hitro začne mali album Chains, se tudi hitro konča. Gre za popotnico v smeri novega albuma, kjer nam Gallows ponudijo kanček glasbe, ki bo kaj kmalu prišla v obliki celotnega albuma.

twitter facebook